Zasmojena juha, sestavljanje klopi in razbit lestenec. Kljub kaotičnemu dnevu pa so kofte z jogurtovim prelivom postale eden večjih kulinaričnih zadetkov zadnjih tednov.

Včasih dan preprosto ne steče. Preveč utrujenosti, predolg ‘power nap’ in kosilo, ki ni navdušilo vseh za mizo.

Po opravljenem potapljaškem izpitu se je začel nov teden z malo manj počitka, kot je bilo načrtovano, in z veliko improvizacije. Iz mletega mesa je nastal domači kebab, ki je presenetil celo bolj kot restavracijske različice, dan pa je minil med lovljenjem mirnih trenutkov, uspavano Živo in iskanjem novih idej za naslednje kosilo.

Počasno jutro, prvi pravi potopi in testenine, vredne druge porcije. Nedelja na obali se je zaključila z novo potapljaško licenco in utrujeno vožnjo po večni primorski klasiki.

Zgodnje jutro, prvi potop v morju in neoprenska obleka napačne velikosti. Po napornem dnevu na obali pa najbolj sede ravno preverjena klasika — ocvrti kalamari in polenta.

Petek brez načrtovanega odmora, improvizirano varstvo in odlično indijsko kosilo. Včasih najboljše jedi odkriješ ravno takrat, ko misliš, da si že poskusil vse.

Premalo spanca, poln urnik in hitro pripravljeno kosilo z vinotočevo omako, ki je presenetila vse. Med tečajem potapljanja in igralnico pa človek hitro ugotovi, kako dragoceni postanejo preprosti trenutki.

Premalo spanca, ostanki od včeraj in improvizirano kosilo po balkanskem principu. Včasih najbolj pomaga sonce, malo kisle smetane in obisk slaščičarne.

Deževen dan, premalo spanca in kuhanje brez prave motivacije. Rešitev? Francoska čebulna juha, preprost ragu in nekaj comfort food tolažbe.

Ponedeljek, comfort food in kuhanje skoraj po receptu. Shepherd’s pie je kljub improvizaciji uspela, največji večerni izziv pa ostaja isti – kako zaposliti Živo na deževen dan.

Nedelja med hotelsko neprespanostjo, italijanskim kosilom v Mariboru in dolgo vožnjo domov. Včasih najbolj utrujajo ravno dnevi, ki jih najbolj uživaš.

Vikend na konferenci sem kuhalnico zamenjal za kritiško pero. Slabo kosilo, dobra družba in Živa, ki očitno že trenira za kariero v gradbeništvu.

Domači kebab, miren družinski dan in prvi trenutek v tednu brez pravega kaosa. Včasih je za dobro kosilo dovolj samo malo začimb, popečena lepinja in nekaj improvizacije.

Četrtek je prinesel malo več spanca, sproščeno kosilo z žara in pražen riž iz ostankov, ki je presenetil s svojo preprostostjo. Dan pa se ni končal povsem mirno – družinski kaos, utrujenost in nosečniške želje so na koncu pripeljali še do večerne peke makovega peciva.

Malo manj spanja, malo več čilija – in sreda z eksotičnim pridihom. Chicken tikka masala je uspela, odziv domačih pa je bil neprecenljiv.

Zgodnje jutro brez spanca, ambiciozen kuharski načrt in skoraj lačna noseča žena. Na koncu pa – kljub zamudi – odličen chicken parmesan in nova lekcija o času v kuhinji.

Po treh napornih tednih je končno prišel dan za malo oddiha. Kosilo s sprotnimi prilagoditvami, kuharski eksperiment z mešanimi rezultati in popoldne, ki ga je v celoti režirala Živa.

Popoln družinski izlet: Arboretum v cvetju, neustavljiva otroška energija in domače kosilo z nepričakovano zmagovalno prilogo.

Kuhanje za več ljudi hitro postane izziv – še posebej, ko imaš za vratom lačnega očeta z mnenjem o vsem. Preprost meni, nekaj improvizacije in ena nepričakovana sestavina na koncu rešijo dan.

Začetek izziva 365 okusov – preprosto, sezonsko in polno okusa.