Kosilo, 8.5.2026

Punce so bile lačne, tresla se mi je roka

Kebab za konec tedna

Očitno postaja namen tega bloga predvsem poročanje o razlogih za moje zehanje. Tokrat je Živa ponovno spala dlje, jaz pa sem se kljub temu zbudil že ob 6.00. Vse kaže, da je zehanje preprosto moja usoda.

Kar se kosila tiče … imel sem telečje mleto meso. In vprašanje je bilo preprosto: kaj naj naredim iz tega?

Moj odgovor: kebab.

Lahka, okusna in precej enostavna jed. Seveda to ni pravi döner oziroma originalna verzija, ampak moja domača varianta. Mleto meso sem pregnetel z začimbami – dimljeno papriko, hariso, sumakom, timijanom, česnom, svežim koriandrom, kumino, maslom in soljo. To sem pripravil že zjutraj.

Kasneje sem meso na pekaču potlačil približno centimeter debelo in ga spekel v pečici. Tukaj sem nekoliko pretiraval – verjetno bi bilo 30 minut pri 180 stopinjah povsem dovolj.

Kot sem napisal, 50 minut je bilo preveč.

Za zraven sem pripravil še jogurtov preliv: svež koriander (praviloma bi moral uporabiti peteršilj, ki ga ne maram), malo tahinija, limonin sok, sol, kumino, žlico majoneze in po želji čili.

Vse skupaj sem nato stlačil v popečene lepinje, dodal paradižnik in si za piko na i privoščil še nekaj dodatnega čilija. Rezultat je bil odličen.

Seveda ni šlo brez zelene solate, za poobedek pa je bilo na vrsti še včerajšnje makovo pecivo – tokrat s čokoladnim prelivom. Iz neznanega razloga je bil Živi pri kosilu najbolj všeč kruh, kar je seveda velik kompliment mojim kulinaričnim spretnostim.

Šele med pisanjem sem ugotovil, kako miren dan sem pravzaprav imel. Še pes je bil len na obeh sprehodih.

Jutri ne bomo jedli doma. Potrudil se bom, da odkrijemo kak nov okus — kaj točno, pa še ne vem.

Nasvidenje jutri!