Kosilo, 10.5.2026

Bil sem lačen in hrana dobra, do fotografije se je porcija že nekoliko skrčila.

Nedelja, še vedno zdoma

Za menoj je zelo pestra nedelja. Bili smo v hotelu in soba je bila odlična – udobna, prostorna, hotel pa na super lokaciji. Ne le za nas, ampak očitno tudi za žuriranje. Torej to noč nihče od nas ni kaj prida spal. Nedeljska posebnost je bilo tokrat kolektivno zehanje. :D

Kljub utrujenosti pa moram priznati tudi prisotnost rahlega zadovoljstva. Pravica očitno obstaja.

Kosilo smo tokrat pojedli v italijanski restavraciji. Z mojo zelo lačno ženo, ki kot bolj ali manj bivša Primorka italijanske kuhinje ne mara preveč. Bojda je svojo kvoto testenin in omak presegla že pred koncem faksa.

Kljub njenemu nekoliko kislemu izrazu pa je bila hrana presenetljivo okusna in lahka. Naročili smo pet različnih solat, lazanjo in še tri vrste tortelinov v kremni omaki.

Na mizi so se znašle Cezarjeva solata, solata z bučkami in pečenim sirom, solata s pečenim pršutom, caprese in motovilec z jajci. Skoraj smo postali vegetarijanci.

Solate so bile pravzaprav največje presenečenje. Običajno pri takšnih jedeh pričakujem težke prelive na osnovi majoneze, tokrat pa je bil preliv jogurtov. Veliko bolj lahkotno in sveže kosilo, kot sem pričakoval. Italijanska restavracija nas je res prijetno presenetila. Bila je La Cantina in jo z veseljem priporočam.

Kraljevska solata s pečenim pršutom.

Za poobedek pa še dve kepici sladoleda iz ene boljših mariborskih slaščičarn – Ilich.

Takoj po kosilu smo se odpravili proti domu. In tam se je začela prava pustolovščina. Naleteli smo na pet zapor cest zaradi kolesarske dirke, še tri zaradi del na cesti in seveda še klasične kolone zaradi delnih zapor. Od Maribor do Ljubljana smo tako potrebovali več kot dve uri – plus dve boleči zadnjici za povrh.

Za jutri trenutno še nimam nobene ideje, kaj bom kuhal. Pripravite se na presenečenje.

Nasvidenje jutri!