Kosilo, 18.5.2026

Kebab, moj prvi poizkus zvijanja tortilije

Nov teden, novi okusi

Nov teden in potapljaški izpit je uspešno opravljen. Končno malo odmora.

No … vsaj približno.

Danes nisva imela varstva za Živo, zato je bil moj “odmor” nekoliko manj sproščujoč, kot sem si predstavljal. Nič novega. K sreči jo je njen ljubeči — in popolnoma podložni — dedi za nekaj časa prevzel, da sem lahko v miru opravil vsaj dve osnovni življenjski nalogi: šel na WC in peljal psa na sprehod.

Kar se kosila tiče, pa je bila situacija precej jasna: kuhati skupaj z Živo mi ne gre najbolje. To je multitasking na nivoju, ki ga moj procesor preprosto ne podpira. Običajno se vse skupaj konča kot kombinacija kulinaričnega in živčnega zloma.

Hvala bogu je danes ob 12.30 zaspala in lahko sem se končno lotil kuhanja.

Na voljo sem imel mleto meso in željo po nečem novem. Posledica bloga.

Na YouTube sem naletel na zelo zanimiv video, zato je bila odločitev hitro sprejeta: za kosilo bo kebab oziroma jufka kebab.

Takole izgleda meso, večino sem na tej sliki že porabil.

Nisem imel ne časa ne opreme za pravi döner, sem pa v videu videl trik, ki vse skupaj precej poenostavi.

Za domači kebab je treba mleto meso dobro zmešati z začimbami in nekaj maščobe, nato pa maso med dvema listoma peki papirja razvaljati na približno tri milimetre debeline. Zgornji list papirja uporabiš za naslednjo porcijo, s spodnjim pa oblikuješ nekakšen ploščat svitek.

Te “mesne svitke” nato pečeš približno 30 minut pri 180 stopinjah. Na koncu dobiš tanke “plahte” mesa, ki jih samo natrgaš — in domače döner meso je pripravljeno.

Potem potrebuješ le še jogurtov preliv, nekaj zelenjave po izbiri in tortiljo.

In eden najbolj priljubljenih street foodov na svetu je na mizi.

Te sem uspešno “zapakiral”

Hecno je bilo, da je Valentina, ko sem ji povedal, da bo za kosilo kebab, in jo prosil, naj se na poti ustavi v trgovini, nameravala mimogrede kupiti še kebab. Potreboval sem nekaj trenutkov, da sem ji dopovedal, da to res ne bo potrebno.

Rezultat je bil odličen. Seveda sem pristranski, ampak moj kebab mi je bil bolj všeč od večine tistih, ki sem jih do zdaj kupoval. Z mojo povsem “objektivno” oceno sta se strinjali tudi moji punci.

Za zraven smo imeli še obvezno zeleno solato z jogurtovim prelivom, krutoni in pinjolami. Dejansko eno boljših kosil do zdaj.

Edina napaka je bila polnozrnata tortilja. Žal v SPAR niso imeli nobenih drugih večjih tortilj. Očitno nas je v Sloveniji zadelo hudo pomanjkanje, saj je bil velik Spar v bližini skoraj povsem izropan. Še banan je bilo bolj malo.

Za jutri imam še en paket mletega mesa in nobene prave ideje, kaj naj naredim iz njega. No, razen da vzamem iz skrinje nekaj drugega in meso dam Mauiju — ampak to ne šteje.

Predlogi so zelo dobrodošli.

Lahko noč in nasvidenje jutri!

Za konec še solata