Kosilo, 20.5.2026
Prvi pravi pozkusi prezentiranja
Pestra sreda
Danes sem dan začel precej običajno. Živa je bila zjutraj pridna — mogoče zato, ker sem jo podkupil z datlji.
Potem pa akcija.
Z očetom sva bila dogovorjena, da greva v Lesnina po klop. Nisem vedel točno, kdaj bova šla. Dogovorjena sva bila samo, da mi javi, ko bo speljal z dvorišča, da se dobiva tam.
Ker je bilo vse skupaj precej nedoločeno, nisem bil povsem prepričan, ali mi bo sploh uspelo kaj skuhati. Žena me je zato precej goreče prosila, naj se vseeno potrudim, in predlagala, da čim več pripravim vnaprej.
To sem tudi storil.
Pripravil sem maso in preliv za glavno jed ter dal kuhati špargljevo juho. Juho sem pristavil šele, ko mi je oče sporočil, da se bo samo na hitro ustavil na poti. Računal sem na kakšnih petnajst minut, nato pa bi juho odstavil in jo dokončal po vrnitvi.
Ni bilo tako.
Trajalo je precej dlje in juha se mi je lepo zasmodila.
Končno sva pripeljala klop domov, znosila škatle v hišo in zmetala embalažo na prikolico. Super, sem si mislil — še vedno imam dovolj časa za kosilo.
Moj oče pa je imel očitno prav tako dovolj časa, zato se je prijazno odločil, da bova klop sestavila kar takoj. In da naj gre Valentina medtem jest k moji mami.
Valentina nad predlogom ni bila pretirano navdušena.
Kljub vsemu sva klop sestavila brez prepira, kar štejem za velik uspeh. Morda je bil oče nekoliko bolj pohleven tudi zato, ker mu je kljub moji prošnji in precej glasnemu “ne” uspelo razbiti lestenec nad jedilno mizo.
Vsaj klop je odlična. Lepa, solidna in udobna. Vredna denarja.
Zdaj pa končno k hrani.
Za kosilo sem pripravil kofte z jogurtovim prelivom z meto, kremno polento in zeleno solato. Kofta so pravzaprav mesne kroglice oziroma polpeti bližnjevzhodne kuhinje.
Uporabil sem:
500 g mlete teletine
manjšo čebulo
dva stroka česna
2–3 žlice drobtin
jajce
sesekljan koriander
kumino
dimljeno papriko
malo origana
žlico grškega jogurta
sol, poper in olivno olje
Maso sem oblikoval v nekoliko ovalne polpete, debele približno centimeter in pol, nato pa jih počasi pekel na ponvi približno pet minut na vsaki strani.
Kofte so bile pri ženi pravi hit. Nežen, a poln okus. Vsekakor priporočam.
Polenta sicer ni bila idealna priloga. Pita kruh ali pečen krompir bi bila precej boljša izbira. Žal sva že nekaj časa brez krompirja, za trgovino ni bilo časa, lokalni kmet pa očitno že nekaj tednov živi od prodaje polente.
Pa zdaj še midva.
Toliko za danes. Jutri ne bo mletega mesa — čeprav bom morda še vedno ostal nekje na Bližnjem vzhodu.
Lahko noč in nasvidenje jutri!