Kosilo, 19.5.2026

Kebab, moj prvi poizkus zvijanja tortilije

Čudni torek

Pozno, ampak iz srca.

Včeraj zvečer sem prišel domov šele malo pred 22.00 in blog mi je povsem ušel iz glave. Načrt je bil, da vse skupaj napišem danes dopoldne. Seveda se tudi to ni izšlo. Zato bosta danes dve objavi ena za drugo.

Zdaj moram biti samo še dovolj previden, da pišem izključno o včerajšnjem dnevu.

Včeraj sem bil preprosto čuden ves dan. Zbudil sem se utrujen, brez prave motivacije. Peljal psa na sprehod, nekaj delal … potem pa skoraj zaspal za računalnikom.

Odločil sem se za “power nap”. Pri meni to običajno pomeni deset, največ petnajst minut. Tokrat pa se je stvar nekoliko zavlekla.

Precej zavlekla.

Posledično je včeraj namesto mene kuhal picopek.

Kosilo je bilo preprosto: pica in caprese solata. Meni osebno je bilo vse skupaj zelo okusno, žal pa se Valentina ni povsem strinjala. Kosilo je zato spremljalo precej kremženja in vzdihovanja nad “pretežko hrano”.

Tako zdaj veste, zakaj hrane skoraj nikoli ne izberem brez dovoljenja oziroma vsaj strinjanja svoje žene.

O današnjem dnevu pa v naslednji objavi.