Kosilo, 12.5.2026

Francoska čebulna juha

Nekoliko viharni torek

Pa smo spet na starih poteh. Ta teden sem začel s tečajem potapljanja in vse skupaj poteka zvečer. Domov sem prišel šele okoli polnoči, v posteljo pa sem se zložil dobre pol ure kasneje. Vse lepo in prav … ampak očitno sem že utrpel starševsko deformacijo, saj sem bil kljub temu pokonci ob 6.15.

Živa? Spala je do 7.10.

Torej še en dan zehanja.

Dopoldan je bil nekaj posebnega predvsem zaradi vremena – nalivi in močan veter, praktično idealen dan za kavč. Temu primeren je bil tudi moj kulinarični zagon. Moj miselni proces je potekal nekako takole:

“Kaj pa če bi skuhal to? Hmm … ne da se mi.”
“Mogoče pa tole? Ne, preveč dela.”

In tako naprej.

Na koncu sem z lastnim pomanjkanjem navdušenja sklenil kompromis.

Pripravil sem nekakšen ragu z ajdovo kašo in čebulno juho. Za vse, ki je še niste poskusili – čebulna juha je pravi francoski comfort food. Sladka, rahlo kiselkasta juha s sirom in krutoni. Nasitna in na nek poseben način zadovoljiva jed. Po njej je preostanek kosila skoraj odveč.

Za juho potrebujete ogromno čebule, narezane na kolobarje. Tisti, ki nosite leče, imate srečo. Ostali ne pozabite na zalogo robčkov.

Čebulo prepražite na maslu in olivnem olju do lepe karamelizacije, nato dodajte dva ali tri stroke strtega česna, zalijte z belim vinom in jušno osnovo. Dodajte še lovorjev list in timijan ter kuhajte približno pol ure. Na koncu solite in poprajte po okusu.

Potem pride najboljši del: juho posujte s krutoni oziroma popečenim kruhom, prekrijte s sirom in na hitro zapecite v pečici.

In tako nastane moja verjetno najljubša juha.

Ragu pa je bil precej bolj preprost: narezano kuhano meso, vloženi šampinjoni, česen, malo gres(a) za zgostitev in začimbe po okusu. Jaz sem dodal le timijan. Na koncu še žlica kisle smetane. Zraven pa kuhana ajdova kaša in zelena solata.

Za jutri spet nimam nobene dobre ideje. Držite pesti.

Nasvidenje jutri!

Ragu, ki najbrž ni ragu in ajdova kaša