Kosilo, 14.5.2026

Kus Kus, gratinirani šparglji in rožnat steak z omako Marchand de Vin

Zaposleni četrtek

Sredina izjava glede spanca še vedno velja. V posteljo sem šel ob 1.00, vstal pa ob 6.00. Zehanje ostaja pomemben del mojega življenja.

Ta zapis pišem v petek dopoldne, ker mi v četrtek enostavno ni uspelo. Večino popoldneva sva bila sama z Živo in nisem bil dovolj pameten, da bi s seboj v igralnico vzel laptop. Potem pa se ob 19.00, ravno ko gre Živa spat, meni začne tečaj potapljanja — vse do 23.30.

Kljub zapolnjenemu urniku je bil dan dober. Kar starši razumemo zelo dobro: Živa je bila dobre volje. Vsak dan brez tuljenja, vreščanja in solz je dober dan.

Za nameček pa sem skuhal še presenetljivo okusno kosilo, za katerega sem skupaj s pripravo in pospravljanjem porabil približno eno uro. Na meniju so bili gratinirani šparglji s kuhanim pršutom, kuskus, telečji zrezki v vinotočevi omaki in zelena solata.

Za vse, ki te omake še ne poznate — vinotočeva omaka je klasična rdeča vinska omaka za goveje meso, odlična predvsem ob steakih.

Sestavine:

  • maslo

  • štiri šalotke

  • timijan

  • peteršilj

  • malo moke

  • žlička limoninega soka

  • jušna kocka

  • lovorov list

  • kozarec rdečega vina

Jaz sem uporabil Teran.

Najprej drobno sesekljamo šalotko in jo na maslu prepražimo do steklastega videza. Nato dodamo lovor, timijan in peteršilj ter zalijemo z vinom. Vse skupaj kuhamo do vretja, nato vino precedimo in ga reduciramo za približno polovico.

Medtem zelišča in zelenjavo dobro pretlačimo. Posebej zmešamo še maslo, malo moke in žličko limoninega soka. Na koncu vse skupaj vrnemo v isti lonec in na nizkem ognju še malo pokuhamo, ravno toliko, da se okusi lepo povežejo.

Jaz sem seveda goljufal in vse skupaj vrgel v blender. Okus je ostal enak, tekstura pa nekoliko drugačna.

To je moja najljubša omaka za meso in jo res priporočam.

Kosilo sem nadgradil še s kratkim popoldanskim spancem. Potem pa je morala žena nazaj na govorilne ure, midva z Živo pa v igralnico. Ta prostor mi počasi postaja ena najljubših lokacij na svetu. Živa navdušeno pleza in meče vse mogoče po tleh, jaz pa v miru berem knjigo.

Zanimivo, kako starši sčasoma začnejo ceniti preproste užitke.

Za danes pa vse kaže, da ne bom kuhal in bomo jedli zunaj — oziroma preko Wolta. V vsakem primeru bo nekaj novega.

Nasvidenje zvečer!

Previous
Previous

Kosilo, 15.5.2026

Next
Next

Kosilo, 13.5.2026