Kosilo, 13.5.2026

Malo bolj okusni ostanki

Zaspana sreda

Vse kaže, da bom spal naslednji teden … ali pa, ko bom mrtev. Počasi postajam kliše. Tudi kadar bi lahko spal dlje, se zbudim ob 6.00. Naprej v dan z zehanjem.

Mini vesoljni potop se je končal in ponovno lahko uživamo v soncu — oziroma, če sem iskren, predvsem v bolj mirni in prijazni Živi. Kar je vsekakor pomembnejše od naravnih nesreč.

Danes sem imel dopoldne nekaj opravkov in pred njimi še obvezno čakanje v koloni. Čas za kuhanje je bil zato precej omejen. Na Valentinin predlog sem se odločil porabiti včerajšnje ostanke: ajdovo kašo in ragu. Juhe ni ostalo niti za vzorec.

Uporabil sem kuharsko tehniko, ki sem se je naučil od srbskih prijateljev. Tako oni rešujejo ostanke hrane — in kdor je že bil na kakšni prireditvi v Srbiji, ve, da zna biti ostankov precej.

Torej: vse ostanke (kašo in ragu) sem stresel v pekač, dodal sladki krompir, čebulo, malo olivnega olja, sol in na koncu še dve žlici kisle smetane. Za prilogo sva vztrajala pri zeleni solati, tokrat z jajci.

Tokrat sva imela tudi poobedek. Na poti domov sem zavil v slaščičarno in se pošteno založil. Vedno kadar sem neprespan, postanem še posebej požrešen na sladkor.

Kosilo je bilo presenetljivo okusno, čeprav mešanici ostankov verjetno ne bi smel dodati še kisle smetane.

Zdaj pa me kliče siesta.

Nasvidenje jutri!