Kosilo, 7.5.2026

Svinjska vratovina na žaru in pražen riž z jajci (na moj način)

Bolj obilni četrtek

Zmaga! Živa je danes spala do 6.45. Ironično me je sicer žena zbudila že ob 6.30, ampak štejem kot napredek. K sreči sem bil včeraj priden in sem šel prej spat, zato danes prvič po dolgem času ne zeham na vsakih pet minut.

Današnji načrt je bil bistveno bolj ležeren. Še vedno vztrajava pri špargljevi juhi – skrbiva za zdravje naših ledvic. Za glavno jed sem pripravil vratovino na žaru, pražen riž z jajci in seveda še solato.

Tokrat pa sem imel še enega asa v rokavu. Že včeraj zvečer sem spekel bananine mafine s koščki čokolade. Živa ni želela večerje (ovseni kosmiči, kuhani v mleku, z banano in cimetom), ostala pa mi je tudi ena zelo zrela banana. Takšna, ki je že skoraj na meji fermentacije. Ker hrane res ne maram metati stran, sem vse skupaj vrgel v skledo, dodal dve jajci, pecilni prašek, preostanek kokosovega mleka, sladkor, moko in čokolado.

Rezultat? Mafini so bili odlični. Mehki, sočni in ravno prav sladki. Edina manjša težava je bila, da jih do kosila skoraj ni bilo več.

Lekcija dneva: najboljši recepti včasih nastanejo iz stvari, ki jih skoraj vržeš proč.

Kosilo je bilo tokrat precej preprosto, zato bom na kratko razložil pripravo praženega riža. Za dober pražen riž potrebujete star riž – najbolje včerajšnjega. Predolgo shranjen riž sicer ni najbolj priporočljiv, zato z njim ni pametno pretiravati.

Riž sem najprej prepražil na olju, dodal začimbe (vegeta, timijan, sojina omaka in malo čilija) ter ga pustil, da se ohladi. Ohlajenemu rižu sem nato primešal gorčična semena in eno razžvrkljano jajce. Tukaj je pomembno, da z ničimer ne pretiravate, saj je končni okus precej nežen – torej malo začimb in le eno jajce.

Tik preden smo jedli, sem riž še enkrat na hitro popražil, ravno toliko, da je jajce zakrknilo in se je vse skupaj segrelo.

Žal pa je v življenju pogosto tako, da kadar gre vse dobro, pride nekaj, kar popravi povprečje. Pri meni se je začelo z Živo, ki se je odločila, da slinčka ni več sprejemljiv del njenega življenja. Tako je naše mirno družinsko kosilo pospremila z vreščanjem skoraj opernih razsežnosti.

Ker pa ima hudič rad mlade, je kmalu svoj glas dodala še moja žena, ki ji je v nekem trenutku preprosto počil film. Na koncu sem tako jaz miril zaripli duet. V življenju sem se naučil, da je ena izmed glavnih nalog moškega v odnosu predvsem to, da deluje kot pomirjevalo za ženske.

Po naporni bitki sva se z zadnjimi močmi odvlekla do kavča, kjer sva s pomočjo telefonov in globoke meditacije obnavljala življenjsko energijo. Tam je žena prišla do pomembnega spoznanja: muffini so bili sicer okusni, nikakor pa ne zadostni kot sladica.

Ta izjava me je pognala v novo reševanje problema. Odločil sem se speči makovo pecivo – drugič v življenju. Tokrat mi je celo uspelo. Žal pa ga nisem uspel obvarovati pred svojo nosečo ženo, zato bo čokoladni preliv dočakal šele njegov naslednik.

Jutri bom spet packal nekaj orientalskega z mletim mesom. Držite pesti.

Nasvidenje jutri!