Vikend na konferenci sem kuhalnico zamenjal za kritiško pero. Slabo kosilo, dobra družba in Živa, ki očitno že trenira za kariero v gradbeništvu.

Domači kebab, miren družinski dan in prvi trenutek v tednu brez pravega kaosa. Včasih je za dobro kosilo dovolj samo malo začimb, popečena lepinja in nekaj improvizacije.

Četrtek je prinesel malo več spanca, sproščeno kosilo z žara in pražen riž iz ostankov, ki je presenetil s svojo preprostostjo. Dan pa se ni končal povsem mirno – družinski kaos, utrujenost in nosečniške želje so na koncu pripeljali še do večerne peke makovega peciva.

Malo manj spanja, malo več čilija – in sreda z eksotičnim pridihom. Chicken tikka masala je uspela, odziv domačih pa je bil neprecenljiv.

Zgodnje jutro brez spanca, ambiciozen kuharski načrt in skoraj lačna noseča žena. Na koncu pa – kljub zamudi – odličen chicken parmesan in nova lekcija o času v kuhinji.

Po treh napornih tednih je končno prišel dan za malo oddiha. Kosilo s sprotnimi prilagoditvami, kuharski eksperiment z mešanimi rezultati in popoldne, ki ga je v celoti režirala Živa.

Popoln družinski izlet: Arboretum v cvetju, neustavljiva otroška energija in domače kosilo z nepričakovano zmagovalno prilogo.

Kuhanje za več ljudi hitro postane izziv – še posebej, ko imaš za vratom lačnega očeta z mnenjem o vsem. Preprost meni, nekaj improvizacije in ena nepričakovana sestavina na koncu rešijo dan.

Začetek izziva 365 okusov – preprosto, sezonsko in polno okusa.