Okrevanje in ponedeljek: svinjska pljučna, juha iz stročjega fižola in ostanki piknika

Okrevanje in Ponedeljek

Noči se počasi izboljšujejo. Še malo, pa jo bova lahko celo prespala. Budilki je sledila običajna jutranja dirka in nato zajtrk.

Hecno je, da sva oba povsem izžeta po včerajšnjem praznovanju. Verjetno sem si vmes vzel premalo premorov za funkcionalne živce. Kmalu bom kot gospa Bennet iz Prevzetnosti in pristranosti. Verjetno bova prej ukinila tovrstne »zabave«.

Dopoldan sva hranila, previjala in crkljala Zalo ter počivala. Vsi ambiciozni načrti so ostali le načrti.

Zdaj pa h kosilu

Kosilo je bilo precej standardno za dan po proslavi. Jedli smo ostanke.

K sreči sva se spomnila in povabila mojo mamo. Ona je bila sama, midva pa sva imela še čisto preveč torte.

Torej, jedli smo kremno juho iz stročjega fižola, zrezke iz svinjske pljučne, pečene na ponvi, in preostanek narastka od včeraj. Poobedek je bila seveda torta.

Za juho sva uporabila že nekoliko prezrel stročji fižol. Lupina zrn je bila črna ... Upam, da je bil fižol le prezrel.

Najprej sva popražila čebulo in sesekljan fižol, dodala česen, začinko, šetraj in žlico mezge. Za zgostitev sva uporabila kuskus, po kuhanju pa sva juho spasirala.

Presenetljivo okusna juha. Malce nenavaden okus, a prav prijeten.

Svinjino sem tokrat začinil kot ponavadi. Torej z grobo soljo in mojo mešanico začimb. Pekel sem jo na olivnem olju z malo masla.

Bojda je bolje, če uporabiš kakšno drugo olje, a olivnega imava zaradi Valentininih sorodnikov ogromno, sončnično pa nama smrdi.

Narastek pa je še vedno iz krompirja, čebule, bučk in slanine s skorjico iz sira in smetane. Slanino sem v nedeljo pozabil omeniti.

Okusno kosilo z malce pretirano količino izvrstne torte za poobedek.

Veliko smo klepetali in popili precej pravega čaja. Posledično je bila Zala cel večer budna. Uspavati sem jo uspel šele ob 23.30, zato pišem blog šele danes.

Nasvidenje zvečer!