Izžeta nedelja: piknik z žara, bogate priloge in ježeva rojstnodnevna torta

Izžeta Nedelja

Za nama je solidna noč. Jaz sem imel slabih šest ur. Ni perfektno, a kar gre. Valentina se je tudi kar dobro naspala, tako da je za nama dober začetek.

Dopoldan je bila Živa prav prijetna, Zala pa je pridno gledala naokrog.

Jaz sem se lotil še dokončati, kar sem si pustil včeraj. Imel sem še polno samokolnico gnilih jabolk in vsaj še za eno listja ter eno gnilih sliv. Na kratko sem prebil preostanek dopoldneva v domači aromi gnilobe in alkoholnega vretja ter mrčesa.

No, malo manj časa, ker me je Valentina poklicala, da potrebuje pomoč.

Zala je pričela na ves glas razglašati svojo lakoto in iz solidarnosti se ji je pridružila še Živa. Verjetno se je temu pridružila še tekmovalnost, a na koncu je bila v glasnosti Živa boljša od tekmice. Tekmovanju se je priključila še Valentina s klicem na pomoč.

Kmalu po vrnitvi tišine v naš dom se je mir končal. Ob 12. uri so prišli Valentinini starši, njena sestra in njen mož.

Takrat sem se tudi lotil pripravljanja miz in vsega potrebnega za piknik. Bilo je precej frustracij in nekaj renčanja, a to bom preskočil, saj ta blog ni namenjen mojemu izkašljevanju.

Zdaj pa h kosilu

Za kosilo je bil to tipičen piknik. Žar s prilogo.

Na žaru so se znašli čevapčiči, piščančji ražnjiči, ki sem jih dodatno začinil z limonskim timijanom, in svinjska vratovina z mojo standardno začimbno mešanico.

Prilog je bilo precej več. Imeli smo pomfri, krompirjev in bučkin narastek, kruh (bel iz Mlinotesta :P), grško in francosko solato ter še nekakšno skutino pito s pinjolami in češnjevimi paradižniki.

Meso z žara je meso z žara. Vsi nevegetarijanci ga dobro poznamo in večinoma dobro jemo.

Priloge so tudi večinoma dobro poznane, razen morda kruha ... narastka in pite.

O kruhu ne bi veliko. Bil je bel in brez okusa. Narastek je bil zelo okusen, lepa nežna kombinacija, ki se poda k skoraj vsaki jedi. O piti pa prav tako nimam kaj povedati, saj je nisem poskusil.

Ko je bila lakota utišana, je prišel na vrsto še poobedek.

Tu je tašča podivjala.

Beseda sicer ni politično korektna, a je zelo na mestu.

Prinesla je dve vrsti piškotov, orehove rogljičke in orehe. Temu so sledili cake popsi in, da ne bi bili slučajno še dovolj siti, je spekla še jogurtovo pecivo.

Ta radodarnost me je zelo navdušila, saj sva naročila veliko torto, da bi si lahko vsak vzel več kot le en kos.

Torta je bila velik jež s sadeži na bodicah. Sadeži so bili iz fondanta, ki je bil celo okusen. Tega do zdaj še nisem doživel. Ponavadi ga zavržem, tokrat ga nisem.

Sprednji del torte je bil čokoladen, zadek ježa pa borovničev. Slaščičarka nas ni razočarala.

Pojedli smo je čisto preveč in kljub temu naju čaka zajeten kos še v hladilniku.

Jutri bo kosilo bolj skromno. Poobedek bo nadoknadil.

Nasvidenje jutri!

Previous
Previous

Okrevanje in ponedeljek: svinjska pljučna, juha iz stročjega fižola in ostanki piknika

Next
Next

Pestra sobota: svinjski medaljoni v gorčični omaki in polnjene bučke