Zasanjani torek, azijska piščančja rižota in vrnitev domov | Dnevnik hrane

Še ena jed, ki se je veliko bolje kot gleda.

Zasanjani Torek

Noči se krajšajo. To noč sva oba bolj malo spala. Zala je ponočevala, Živa pa se je zbudila že ob 6. uri. Midva z Valentino pa se komaj prebijava skozi dan. Od jutra sanjava o spanju. Zato zasanjani torek.

Živo sem, kolikor hitro sem mogel, oddal pri njeni babici. Upal sem, da bom doma še preden se Zala zbudi, da bi izčrpana mamica lahko spala dalje. To mi je uspelo, a žal jo je Valentina prej slišala kot jaz in iz pobožne želje ni bilo nič.

Potem je prišla dobra novica. Moj oče je bil danes odpuščen iz bolnišnice in mama me je prosila, da ga poberem. To je bila prav pozitivna izkušnja. Lepo ga je bilo videti spet v dobrem stanju in še boljši volji. Žal je Živa že spala. Veselil sem se njenega odziva na dedija.

Zdaj pa h kosilu

Za danes nama je ostalo še precej piščanca od nedelje. Torej sva se lotila brskanja po internetu za kakšno dobro in izvedljivo idejo. Izvedljiva pomeni, da imava sestavine in lahko enostavno in hitro skuhava. Bila sva na prenizkih obratih za kaj zahtevnejšega.

Na koncu sva se odločila za rižoto. Mislim, da je bila osnovna ideja italijanska različica rižote, a imela sva le basmati in črni riž. Črni riž potrebuje daljše kuhanje, torej ostane basmati. Ta pa je boljši za azijsko kot italijansko kuhinjo. Končna odločitev: rižota s piščancem na azijski način.

Za začetek sem najprej dobro začinil piščanca. Meso sem posul s česnom, kurkumo, mleto papriko, poprom, soljo in timijanom. Mešanico sem dobro vtrl v meso in ga nato zapekel do skorjice. Znotraj je bil še vedno surov.

Na isti ponvi sem prepražil čebulo, bučke, česen in paradižnik. Začinil sem z mokro začinko, timijanom, ingverjem, cimetom in še malo suhega česna ter sojino in ribjo omako. Bil sem radodaren s temno sojino omako in skop z ribjo.

Nato sem dodal maslo in opran riž. Ponavadi uporabim približno 2 dcl riža. Malo sem še pomešal in nato zalil z govejo juho. Pustil sem na nizkem ognju kakšnih dvajset minut. Basmati je običajno gotov v 12 minutah v vodi. Jaz sem uporabil vse prej kot to.

Sproti sem preverjal, kako mehak je riž, in ko je bil že skoraj kuhan, sem dodal še narezanega piščanca. Tako pozen sem bil, ker nisem želel, da se razkuha.

Rižota je bila prav okusna. Sicer je vsebovala več piščanca kot riža, a to ne morem smatrati kot nekaj slabega. Malce me je skrbelo, da bo zaradi sojine omake preslana, a bila je ravno prav slana. Okusi začimb so se lepo povezali in brez težav sva se najedla.

Edino, kar mi ni bilo všeč, je bilo, da je manjkal umami. Za vse tiste, ki vam je ta beseda neznana: umami izhaja iz japonščine, jaz pa jo interpretiram kot tisto nekaj, kar jed povzdigne nad povprečje. Prej sva uporabljala besedo »kick«, zato ker »brca« v slovenščini nekako ne ustreza.

Na koncu bi rižoto ocenil s 7, morda 8 od 10.

Nasvidenje jutri!