Naporen ponedeljek in domača shakshuka za zajtrk | Dnevnik hrane

Še ena jed, ki se je veliko bolje kot gleda.

Naporen Ponedeljek

Zdaj že standardno kratka noč. Hitro sem dostavil Živo in s seboj vzel še Zalo, da je Valentina lahko spala. Njena noč je bila še krajša od moje. Odličen zajtrk, ki me mika, da bi ga uporabil za današnji okus. Tako da …

Zdaj pa k zajtrku

Na poti domov se mi je kot strela z jasnega utrnila globoka misel. Zdaj imava vse sestavine za shakshuko doma ali na domačem vrtu. To bo današnji zajtrk. Shakshuka je eden mojih, če ne celo moj najljubši zajtrk. To je jed z Bližnjega vzhoda, zelo razširjena po celotni regiji.

Gre za mešanico zelenjave z jajci. Zelenjava je v veliki meri poljubna in lahko dodaš še marsikaj drugega. Način, kakršen je všeč meni, vsebuje papriko, paradižnik in jajca.

Zato sem najprej narezal 2 papriki na tanke trakove in jih pričel pražiti na oljčnem olju. K njim se je pridružila še sesekljana čebula, 4 strti manjši stroki česna, verjetno primerljiva količina z enim velikim strokom, ter 4 na kocke narezani paradižniki. Posul sem še z dimljeno papriko, dodal timijan, svežo baziliko, poper in sol.

Nato sem malo zreduciral tekočino in dodal še nekaj paradižnikove mezge. Zelo paradižnikasta jed. Shakshuko sem pustil, da se je na majhnem ognju kuhala, dokler paprika ni bila mehka in se je celotna jed precej zgostila.

Nato sem v zmesi naredil majhne jamice, v katere sem ubil 5 jajc, in ponev pokril s pokrovko. Še malo sem kuhal, dokler beljak ni zakrknil, nato pa odstavil z ognja. Za konec sem po njej nadrobil še malo belega sira.

Ta zajtrk sva imela šele ob 9. uri, tri ure po tem, ko me je Živa zbudila. Bil sem zelo lačen. Za prilogo sem si skuhal še hrenovko.

Shakshuka je idealna jed za vroče poletje. Vsebuje zelo malo maščobe in je zelo lahko prebavljiva, a kljub temu zelo okusna in nasitna. Pomanjkanje maščobe sva nadomestila s foccacio.

Okus shakshuke je bil sladko-kisel. Tudi paprika je bila dovolj kuhana, da je postala sladka. Tekstura čvrstega beljaka in specifičen okus tekočega rumenjaka, za povrhu pa še slan in kremast beli sir. Božansko. Zame je vedno čista desetka.

Preostanek dopoldneva se je Valentina lotila pobiranja stročjega fižola, v okviru svojih zmožnosti, jaz pa sem pazil na Zalo in delal. Oziroma sem poskušal delati.

Zala ni sodelovala in se mi je skoraj vsakih 10 minut jokala. Poskušal sem jo pomiriti, jo hranil in entuziastično pehal v mlečno komo. Nič ni pomagalo, vse dokler se mami ni vrnila. Takoj je ugotovila težavo. Plenica je bila polna. Ne vem, zakaj jaz nisem niti pomislil na to …

Za kosilo sva imela še en nov okus, a tega bom prihranil za kdaj drugič. Ne želim si še otežiti izziva.

Pri kosilu se nam je pridružila še moja mama, nato pa smo jaz, Živa in ona šli obiskat mojega očeta na UKC. Takoj, ko je uzrl Živo, je kar zažarel. Sem vedel, da bo naš mali lump najboljše zdravilo zanj.

Nasvidenje jutri!