Nestrpna nedelja, domače piščančje tortilije in bučkina juha | Dnevnik hrane

Nestrpna Nedelja

Ta noč mi je bila čisto prekratka. Zala je okrog 5. ure zjutraj pričela razgrajati in preden sem jo potešil in uspaval, je bilo že skoraj 6. Nato sem spal do malo pred osmo, spal bi še dlje, če ne bi tokrat razgrajala Živa. Ne vem, kako zmore, a veselice in diskoteke so prav tihe v primerjavi z njo.

Dopoldan smo preživeli v čakanju na novice o mojem očetu in okrevanju po neprespani noči. Okrevanje je že kar stalnica. Z enim otrokom se lahko spi bistveno več kot z dvema.

Zdaj pa h kosilu

Danes sta se nama najavila Martina in Tadej, Valentinina sestra in njen mož. Zato sva se namenila skuhati juho iz bučk ter piščančje tortilije. Preden sta prišla, je Martina poslala neko sumljivo sporočilo, češ da nama ni treba kuhati.

Na obisk se je nenapovedano povabila še tašča in ponovno prinesla ogromne količine standardnih jedi. Njoke s sirom za dopeko, paradižnikovo omako, govejo juho, piščančje dunajske zrezke ter zeleno solato. Za spremembo je spekla še zavitek s slivami in skuto.

Tokrat sem vztrajal pri svojem. Midva bova jedla tortilije, ostali pa kakor želijo. Na koncu je tašča jedla svojo hrano, ostali pa najino.

Bučkino juho je Valentina skuhala že večkrat in recept je preizkušen. Zmanjkalo nama je smetane, zato je improvizirala s sirom Fitaki. Bilo je presenetljivo okusno, le nekoliko preslano.

Za tortilije sem najprej pripravil pico de gallo, to je pomaka na osnovi paradižnika. Nato sem spekel začinjene piščančje trakce ter papriko, bučke in čebulo. Naribal sem še dve vrsti sira in pripravil guacamole. Pomake veliko raje pripravim sam, ker so tako veliko bolj okusne in zdrave.

Tortilije so bile uspešne. Malce kiselkaste, ker sem bil radodaren z limetinim sokom. Ta kislina se je prav lepo podala k sladkobi piščanca in pečene zelenjave, za povrhu pa še sir. Gosta sta zelo pohvalila kosilo in naju izprašala o receptu.

Le tašča se je nekoliko kislo držala. Prav ji bodi. Če bi mi jaz prinesel kosilo na tak način, mi ne bi odpustila do smrti, jaz moram biti pa hvaležen. Morda bo drugič malce bolj previdna.

Nasvidenje jutri!