Nekoliko bolj priden torek – piščančje rolade z bučkami in sirom

Na roladi je še mešanica parmezana in sira s čilijem

Nekoliko bolj priden torek

Neprespane noči bodo, kot vse kaže, stalnica naslednjih nekaj mesecev. Bolje, da vstajanje od zdaj naprej kar preskočim.

Živa je pozajtrkovala doma. Dobila je palačinko, pri kateri sem namesto kravjega mleka uporabil kokosovo. Kravjega mi je zmanjkalo. Masa je bila zaradi dodatkov v kokosovem mleku precej zanimiva. Na hladnem se je zgostila v nekakšno pasto, ko sem jo dal na ponev, pa je spodnji del postal precej bolj tekoč, medtem ko je zgornji del ostal gost. Za spodobno palačinko sem potreboval nekaj eksperimentiranja. A na koncu je bilo vredno. Odlično se je podala k jagodni marmeladi.

Do kosila sem si dovolil kratek power nap in iskal delo.

Zdaj pa h kosilu

Za kosilo sem iz zamrzovalnika vzel piščanca. K sreči z njim še nisva veliko kuhala, tako da sem imel skoraj neomejene možnosti za danes. Odločila sva se za piščančje rolade.

Najprej sem piščančja prsa razrezal na tanke zrezke, ki sem jih dobro potolkel. Posolil sem jih, popopral ter začinil še s česnom v prahu in timijanom. Kot polnilo sem uporabil trakce bučk in sira s čilijem.

Tu se je začel najzahtevnejši del – zvijanje. Po precej prelitih kapljicah znoja sem imel pred sabo šest piščančjih zvitkov. V moji glavi so bili videti veliko lepši.

Popekel sem jih na olivnem olju in maslu ter jih dal v pečico na 200 stopinj za 20 minut. Na umazani ponvi sem medtem prepražil čebulo in še malo bučk, dokler nista karamelizirali. Dodal sem pol jušne kocke, česen in malo za tem še moko. Vse skupaj sem na hitro premešal in zalil z govejo juho. Omako sem pustil kuhati, dokler niso bili zvitki gotovi. Vmes sem dodal še timijan.

Za prilogo sem skuhal še idrijske žlikrofe. Valentina jih tolerira, jaz pa jih obožujem. V mojem otroštvu so bili redka izjema, pri njej pa stalnica. Solate danes nisva imela.

Končni rezultat? Kot sem že omenil, so bili zavitki v moji glavi veliko lepši kot na krožniku. Hvala bogu je okus popravil vizualni vtis. Meso sem lepo začinil, pikanten sir z bučkami pa je bil prijeten kontrast mesu.

Zraven je bila še omaka, ki sem jo na koncu zaključil z malo kisle smetane in jo spasiral z mešalnikom. Bila je bolj kislekasta, z bogatim okusom po goveji juhi. Zavitki so bili nekoliko suhi, vendar je omaka to lepo popravila in dodala še eno nianso okusa. Tudi žlikrofi so dodali še eno eksplozijo v ustih.

Definitivno eno najboljših kosil do zdaj.

Nasvidenje jutri!