Pestra sobota: prva noč Zale doma, scarpaccia in domače kosilo

Pestra sobota

Za nami je prva Zalina noč doma. Oba sva se zbudila neprespana. Jaz zato, ker je nisem uspel uspavati do 0:20, Valentina pa zato, ker jo je uspavala za mano in jo še hranila ob 4:00.

Iz neznanega razloga Zala hoče ves čas sesati in noče spati. Popoldan sem jo uspaval tako, da sem ji ponudil stekleničko z mlekom. Seveda sem jo malo podložil, da je lahko pila. Spila je 10 ml in že je spala.

Preden grem spat, bom tehniko ponovil. Molite za moj uspeh.

Kot sem že včeraj omenil, sta prišla tast in tašča. Tast je najprej peljal Živo s kolesom, ne brez obilice pritožb, da so gume prazne. Odpravil se je na Petrol, da bi to popravil, in se vrnil z novimi pritožbami, ker na bencinskem servisu niso imeli ustreznega nastavka.

Nato je tašča peljala Živo na igrala. Med celotnim dogajanjem je bilo posnetih mnogo fotografij.

Popoldan sta nas obiskala še moja starša. Živa se je končno osvobodila abstinenčne krize. Po treh dneh je končno spet videla dedija.

Zdaj pa h kosilu

Moja napoved se je uresničila. Edina razlika je bila v golažu. Namesto standardnega golaža je tašča pripravila mesne kroglice in paradižnikovo omako. Ker ni vedela, kako jo začiniti, sem imel zaradi Valentine edinstveno priložnost, da sem omako začinil jaz.

Dodal sem dve žlički domače mokre začinke, precej mletega česna, rožmarin in poper.

V hladilniku sem že nekaj časa imel svinjska rebrca in ta sem dal peči. Na moj običajni način, le nekoliko pozneje zaradi obiskov in starševskih obveznosti.

Za zraven sem spekel še scarpaccio, to je toskanski bučni narastek. Najprej sem narezal tri bučke in manjšo čebulo na tanke rezine. Nato sem jih posolil, dobro premešal in pustil počivati, da se je izločila voda. Po približno 20 minutah sem jih s krpo dobro ožel.

Zraven sem zmešal moko, poper, rožmarin, parmezan, olivno olje, škrob in ožet sok bučk v precej redko maso, podobno tisti za palačinke. Vse skupaj sem nato zmešal in tanko razporedil po plitvem pekaču, približno 0,5–1 cm na debelo.

Pekel naj bi v pečici na 220 stopinjah. Nisem, zaradi drugih jedi. Peče naj se 30–40 minut in nato še 10 minut počiva.

Končni rezultat današnjega kosila?

Rebrca so bila znotraj še surova in so zato odpadla. Scarpaccia je bila zelo okusna, a bučke sem premalo ožel in zato ni bila hrustljava. Recept bom moral ponoviti.

Njoki so bili takšni kot vedno. Zelo, zelo mastni oziroma bogati in Živa jih obožuje. Tako kot krompir na katerikoli drug način.

Paradižnikova omaka je bila prav tako okusna in po mojem skoraj objektivnem mnenju najboljša do zdaj. A prav tako zelo mastna. Mesne kroglice niso imele kaj prida okusa, so pa vseeno prispevale precej maščobe.

Končni rezultat je bil, da naju je oba bolel želodec. Valentino še posebej, saj zadnje čase slabo presnavlja maščobo in po porodu še ni povsem okrevala.

Za poobedek sem skuhal še puding. Enako kot prejšnjič sem vanj vmešal rumenjak in sneg iz beljakov. Ta mi je uspel.

Jutri bova porabila ostanke, razen mesnih kroglic in njokov. Teh je bil Maui zelo vesel.

Nasvidenje jutri!

Scarpaccio