Veseli petek: Zala je prišla domov in indijsko kosilo

Veseli petek

Tokrat ne zamujam. Dopoldan sem bil bolj na nizkih obratih. Živa se je zbudila ob petih in okrotil sem jo z dudo, mene pa je maltretiral komar in potreboval sem čisto preveč časa, da sem ponovno zaspal.

Imel sem polno načrtov za dopoldan, ki jih nisem izvedel. Ne vem, zakaj, ampak te dni, ko je bila Valentina v porodnišnici, sem bil pretežno nekoristen. Nekaj malega sem naredil, ampak res bolj malo.

No, kot sem včeraj že omenil, sem šel danes po punci.

Najprej mi je Valentina napisala, da ji je zdravnik dovolil, da se vrne domov, le za Zalo še potrebuje potrdilo. No, okrog 12.30 mi je javila, da ju lahko pridem iskat. Takoj. Bojda se mudi. Očitno je porodnišnica v Postojni preobremenjena in potrebujejo prostor.

Pobral sem ju ob 13.40 in hitro domov oziroma hitro v kolone proti Ljubljani. Po predolgi vožnji sva se ustavila še v restavraciji.

Zdaj pa h kosilu

Kot sem omenil že včeraj, ni bilo časa za kuhanje. Zato sva naročila hrano za prevzem v indijski restavraciji Maharaja v Ljubljani. To je najina najljubša indijska restavracija. Vedno naju krepko udari po žepu, a nama ni nikoli žal.

Tokrat sva naročila dve vrsti naana (indijski ploščati kruh), eden s česnom in drugi s sirom, ter govedino v vindaloo omaki in jagnjetino v nepalski bhuuna omaki. Za zraven sem si privoščil še nesladkan mango lassi oziroma jogurt z mangom in začimbami. Nesladkan zato, ker je sicer čisto presladek.

Za vse skupaj sva plačala 45 evrov.

Hrana je bila tako dobra, da se zaradi cene nisva čisto nič pritoževala. Tipični indijski okusi s koriandrom, kumino, ingverjem in česnom. Vindaloo omaka je kremasta, s koščki krompirja in prijetno sladko-kislo kombinacijo. Bhuuna omaka pa po okusu rahlo spominja na govejo juho z veliko več začimbami. Morda se to ne sliši pretirano mikavno, a jed je zelo okusna.

Njihove nepalske jedi z jagnjetino so vse zelo odlične. Isto velja za indijske, le da so nama nekatere presladke. Jaz sem čisto preveč Slovenec, da bi jedel sladko govedino.

Najedla sva se ravno prav in pekoča, močno začinjena hrana se nama je prav prilegla.

Jutri nas prideta obiskat Valentinina starša, zato verjetno ne bom imel priložnosti kuhati. Kosilo bo vključevalo njoke, zapečene v pečici, in golaž. Upam, da ne, a izkušnje so takšne.

Nasvidenje jutri!

Previous
Previous

Pestra sobota: prva noč Zale doma, scarpaccia in domače kosilo

Next
Next

Zaspani četrtek: prvi obisk pri Zali in kosilo pri mami