Zaspani četrtek: prvi obisk pri Zali in kosilo pri mami

Bil sem lačen in pozabil slikati na začetku

Zaspani četrtek

Še en vpis z zamudo. Moral sem nadoknaditi primanjkljaj spanca. Hkrati pa moram priznati, da sem te dni kot kura brez glave in mi čas kar uhaja.

Včeraj sem dan začel malo pred sedmo zjutraj. Živo sem zapeljal do moje mame in tam še pozajtrkoval. Doma sem peljal še Mauija na sprehod in potem sem nameraval biti koristen. Nisem bil. Celo dopoldne, z izjemo sprehoda, ni bilo nič od mene.

Včeraj sva Živi predstavila Zalo. To je bila prav zanimiva izkušnja. Prvih dvajset minut mi je Živa kot lipov bog sedela v naročju. Opazovala je svojo spečo sestrico in to je bilo to. Potem se je počasi sprostila in začela po malem kobacati naokrog. Deset minut kasneje je že skakala po postelji.

V porodnišnici sva bila dve uri. Prišla sva z zamudo in ostala 45 minut dlje, kot je bil čas obiskov. Na koncu nas je ena od sester vrgla ven.

Zdaj pa h kosilu

Včeraj me je mama povabila na kosilo. Kuhati samo zase mi je iskreno malce odveč. Spekla je svinjsko pečenko z začimbno mešanico, ki sem ji jo zjutraj zmešal. Za zraven je pripravila pečen krompir, ki ga je na koncu še zapekla v soku od pečenke, in kumarično solato. Tokrat je kumare olupila.

Nimam kaj prida dodati h kosilu. Okusi so bili pričakovani. Pečenka je bila lepo sočna in s hrustljavo skorjico. Dokončala jo je v zračnem cvrtniku.

Edino presenečenje je bil krompir. V pečici ga je lepo zapekla, mesni sok pa mu je dal prav poseben značaj. Tekstura je bila nekoliko manj hrustljava, vendar je bil krompir veliko bolj okusen. Ponavadi je krompir, kadar se peče skupaj s pečenko, na koncu skoraj bolj kuhan kot pečen. Tukaj se je temu lepo izognila.

Toliko o četrtku. Danes peljem punci domov in verjetno bova v kakšni restavraciji vzela hrano za s sabo.

Nasvidenje jutri!