Naporna sreda: rojstvo hčerke Zale in obisk kitajske restavracije Tang

Naporna sreda

Včeraj je bil prav poseben dan, zato današnji zapis nastaja z enodnevno zamudo.

Moj dan se je začel ob treh zjutraj, ko me je Valentina zbudila in rekla, da je čas za odhod v porodnišnico. Malo po peti uri je rodila, jaz pa sem drugič postal ponosen očka. Naši družini se je pridružila še Zala.

Priznam, da me je začelo malo skrbeti, da sem zdaj v manjšini. 😊

Mamica in hčerka sta obe v odlični formi. Naslednjih nekaj dni bom zato precej časa preživel na cesti med domom in porodnišnico.

Domov sem prišel okoli devetih. Uspelo mi je še nekaj pojesti, se oprhati, potem pa sem preprosto padel v posteljo. To je bilo praktično vse, kar sem naredil do kosila.

Zdaj pa h kosilu

Niti slučajno nisem bil razpoložen za kuhanje. Še posebej ne samo zase. Zato sem obiskal novo kitajsko restavracijo v bližini.

Že na prvi pogled me je prijetno presenetila. Za razliko od večine kitajskih restavracij, ki sem jih obiskal, ni bila opremljena v temno rdečih in zlatih tonih, temveč v svetlih odtenkih bele in lesa. Ambient je deloval domače, prijetno in zelo svetlo. Glavna dekoracija pa je bila množica plišastih pand okoli pulta.

Osebje je bilo prijazno in hitro. Naročil sem riževe rezance s tremi zakladi – v prevodu rezance s tremi vrstami mesa – ter zeleni čaj.

Porcija je bila ogromna, celo za standarde kitajskih restavracij. Še dobro, da sem bil res lačen.

Hrana je bila zelo okusna in po okusu še vedno značilna za kitajske restavracije v Sloveniji. Največje razlike med posameznimi restavracijami po mojih izkušnjah ostajajo velikost porcij, količina olja, količina sojine omake in seveda cena.

Ti rezanci so imeli ravno prav sojine omake in bili nekoliko manj mastni, kot sem vajen, kar mi je v poletni vročini še posebej ustrezalo.

Največje presenečenje pa je bila cena. Za velik krožnik rezancev in zeleni čaj sem odštel le 13,80 €. Glede na to, da gre za restavracijo Tang v bližini Medvod in Ljubljane, se mi zdi to več kot poštena cena.

Takoj po kosilu sem se odpravil nazaj v Postojno na obisk k mojima puncama. To bo očitno moja nova vsakodnevna rutina za naslednjih nekaj dni.

Danes pa Živo čaka še prav poseben trenutek – prvič bo spoznala svojo mlajšo sestrico. Držite pesti.

Nasvidenje jutri!