Napet ponedeljek: kremna cvetačna juha in popolni čevapčiči z žara

Tokrat juha ni zelena

Napet ponedeljek

Današnje jutro je bilo povsem nova izkušnja. Zbudil sem se ob sedmih, do takrat pa je Valentina že uredila Živo in jo odpeljala k mojim staršem. Jaz sem lahko v miru opravil svojo jutranjo rutino in pripravil zajtrk. Bilo je najbolj mirno jutro zadnjih dveh let. Že skoraj rahel šok za moj sistem.

Dopoldne sem zalil vrt in delal svoje. Z Valentino sva lahko v miru spila še čaj. Ponedeljek je bil prijetnejši kot marsikatera nedelja. Slabost takšnega dneva pa je, da nimam veliko za napisati.

Edino, kar velja omeniti, je, da sva oba že precej napeta. Valentina ima jutri uradni rok poroda. Jaz temu sicer večinoma ne posvečam veliko pozornosti, a priznam, da sem tudi sam že precej nervozen. Od tod tudi naslov današnjega zapisa – Napet ponedeljek.

Zdaj pa h kosilu

Danes sva si za kosilo privoščila čevapčiče in kar dve manjši novosti oziroma dva nova okusa.

Prva novost je bila, da nisva jedla kumarične solate. Vem, precej nenavadno. Od moje mame sva dobila cvetačo in iz nje je Valentina pripravila kremno juho. Dodala je precej krompirja in jo začinila tudi s čilijem. Izkazalo se je, da se cvetača in čili odlično dopolnjujeta.

Za glavno jed sem spekel preostanek čevapčičev in še bučke na žaru. Z bučkami sva v preteklosti že veliko eksperimentirala, še nikoli pa jih nisva začinila s peteršiljem in limonino lupinico. Peteršilja se po peki skoraj ni več čutilo, limonina lupinica pa je prišla čudovito do izraza. Žaru je dodala ravno pravo mero svežine. To kombinacijo bova zagotovo še ponovila.

Mimogrede – v kuhinji sem specialist za meso, nikakor pa ne žar mojster. Kdor je podrobneje spremljal moj blog, je verjetno opazil, da sem večino čevapčičev doslej bolj ali manj zažgal. Danes pa se je zgodil mali čudež. Prvič so bili pečeni natanko tako, kot morajo biti.

Najboljši doma pečeni čevapčiči do zdaj.

Nasvidenje jutri!