Naporna nedelja: poletni špageti s hrustljavo klobaso in bučkami

Naporna nedelja

Zdaj že skoraj standarden začetek. Zbudil sem se nekaj minut pred Živo, Valentina pa je bila že na sprehodu z Mauijem.

Po zajtrku je bila najina štruca nekoliko tečna, zato sva dobršen del dopoldneva preživela v bazenu. Vse do enajstih, ko je bil čas za nina-nana. Prvotno sva sicer razmišljala, da bi šli v igralnico, a moja draga žal ni bila v formi za potepanje. Torej sva morala Živo nekako zamotiti.

Dopoldne je še nekako šlo. Glavna izziva sta bila, da sem ji preprečil golo dirkanje po vasi in odganjal komarje. Popoldne pa ni bilo več tako sproščeno. Bazen ni bil več zanimiv, temperatura pa je bila že precej visoka.

Na koncu mi je Živa zadala nalogo, da ji berem pravljico. Samo eno. Od cele knjige so jo zanimale le tri strani. Na teh treh straneh sta bila dva stavka in ena »beseda«. Ta dva stavka in tisto eno besedo sem bral več kot eno uro.

Po določenem času sem se teh dveh stavkov že nekoliko naveličal, zato sem punci posadil v avto in odpeljali smo se do mojih staršev. Valentina je imela nekaj za urediti z mojo mamo, Živa je imela opravke z dedijem, jaz pa sem imel nekaj prepotrebnega miru.

Zdaj pa h kosilu

Tudi danes je obisk restavracije odpadel. Jedli smo doma, predvsem zato, ker Valentina zadnje čase zelo slabo prenaša mastno hrano, v večini restavracij pa so z maslom zelo radodarni.

Oba sva bila precej lena za kuhanje. Verjetno je bila prav lenoba razlog, da je žena sprejela moj predlog, da skuhava špagete. Kot izseljena Primorka se je pred selitvijo testenin že pošteno najedla. Midva z Živo jih sicer obožujeva, a jih zaradi Valentine pripravljamo precej redko.

Od včeraj nama je ostala še ena klobasa. Narezala sva jo na manjše koščke in jih na ponvi popekla do hrustljavosti. Nato sva dodala še čebulo in na kocke narezane bučke ter vse skupaj dobro prepražila. Začinila sva s timijanom, zdrobljeno jušno kocko in domačo začinko, tik pred koncem pa dodala še tri stroke strtega česna. Ko je česen zadišal, sem vse skupaj zalil s paradižnikovo mezgo, dodal še malo paradižnikovega koncentrata – najina mezga je namreč precej kisla – ter malo čilija. Omako sem pustil kuhati še približno dvajset minut. Medtem sva skuhala špagete in pripravila še standardno kumarično solato.

Takoj ko je bilo kosilo pripravljeno, se je zbudila tudi Živa. Očitno je že vedela, zakaj.

Špageti so bili izvrstni. Omake nisem nič dosolil, pa je bila zaradi jušne kocke in klobase ravno prav slana. Klobasa je ohranila hrustljavost in se lepo povezala s paradižnikovo omako. Nastala je lahka in sveža jed, idealna za poletni dan.

Navdušena je bila tudi Živa, kar se je zelo jasno videlo. Na srečo je bila med kosilom samo v plenički, saj je bila po koncu umazana od meč do kolen, po rokah vse do komolcev in še po obrazu do ušes. Tako umazane pri kosilu še nisem videl.

Tudi to štejem za uspeh. 🙂

Nasvidenje jutri!