Naporna nedelja: brokolijeva juha, ajdovi cmoki in družinsko kosilo

Naporna nedelja

Kot se za nedeljo spodobi, sem dan začel nekoliko pozneje. Živa se je med žive vrnila šele malo pred sedmo. Temu je sledil običajni jutranji ritual, za katerega se moram zahvaliti ženi. Tokrat ga je v celoti prevzela ona.

Vse je potekalo odlično, dokler se ni nekoliko zapletlo.

Valentini je postalo slabo. Obšla jo je omotica, zato se je zgrudila na kavč. Moja naloga je bila naenkrat precej jasna – zabavati Živo in hkrati Valentini omogočiti čim več počitka.

Običajno to ni posebej zahteven izziv. Pri 33 stopinjah pa postane nekoliko bolj zapleten.

Živa še ne zdrži dolgo na soncu, jaz pa tudi ne uživam pretirano v peki. Žar je namenjen čevapčičem, ne očetom.

Odločil sem se, da bova dopoldne preživela v bazenu.

Žal tudi to ni šlo po načrtih.

Bazen je bil zjutraj tako sploščen kot navdušenje po prekrokani noči. Ob Živini »pomoči« ga tudi nisem mogel znova napihniti, saj bi moral iz hiše potegniti podaljšek in priklopiti kompresor.

Tako je moj mali angelček nekaj časa zabaval predvsem Mauija, njemu pa se je vse skupaj zdelo precej manj zabavno. Mimogrede je uspela povzročiti še nekaj škode.

Po kakšni uri naju je vročina pregnala v prijetno ohlajeno hišo. Živa je pojedla malico, kmalu zatem pa sva zaspala oba.

Valentina je bila do takrat že nekoliko bolje in je najino odsotnost izkoristila za pripravo domačih frutkov za drugi krog naraščaja.

Zdaj pa h kosilu

Danes smo bili povabljeni k mojim staršem na kosilo.

Nisva se pretirano upirala. Ostanki doma so tako ostali za ponedeljek, kar nama je povsem ustrezalo.

Največja prednost takšnih kosil pa je dedek, ki zvesto zabava svojo vnukinjo.

Kosilo smo začeli z gosto brokolijevo juho, začinjeno z ožepkom in krebuljico.

Okus je bil zelo nenavaden. Težko bi ga natančno opisal. Bil je nekoliko ostrejši in zelo svež, brokolijeva grenkoba pa je popolnoma izginila. Meni je nekoliko spominjal na muškatni orešček, le brez njegove sladkobe in z rahlo kislino.

Vsem nam je bila juha zelo všeč.

Glavna jed so bili praženi ajdovi cmoki z drobtinami in parmezanom, trakci dušene teletine v omaki, zgoščeni s sojo in mletimi lanenimi semeni, zelenjavna priloga ter zelena solata.

Cmoki so vsebovali tudi blitvo. Mama se je v zadnjem času precej posvetila jedem z višjo vsebnostjo železa.

Na srečo niso bili le zdravi, ampak tudi zelo okusni. Odlično so se ujeli z mesno omako.

Ta pa je bila verjetno najbolj slana jed iz mamine kuhinje v zadnjih nekaj letih. Vsaj kolikor se spomnim.

Mama soli običajno uporablja zelo malo. Veliko pogosteje se zgodi, da nanjo pozabi, kot pa da bi jed presolila. Preveč slana jed iz njene kuhinje je približno tako pogosta kot kmet, ki je zadovoljen z vremenom.

Na srečo so ajdovi cmoki lepo uravnotežili slanost in jed povezali v prijetno celoto.

Edino zelenjavna priloga me ni prepričala. Nisem niti vprašal, iz česa je bila pripravljena, vem le, da me je nekoliko spominjala na koromač.

Za poobedek pa smo se odpeljali še v sosednji kraj na tortico … ali pa sladoled.

Po potrebi.

Nasvidenje jutri!