Sobota: testeninska solata s stracciatello in piščančji ražnjiči z žara

Sobota …

Živa nadaljuje svojo tradicijo prezgodnjih juter. Še vedno mi ni uspelo spraviti skupaj ene pošteno zgodnje noči, zato uspešno nadaljujem svoje romanje s petimi urami spanja na noč. Pri tem sem postal že prav zavidljivo dosleden.

Valentina je odpeljala Mauija na sprehod, jaz pa Živo na kahlico. Nato pa se je Maui odločil, da bo na sprehod odšel še sam. Posledično sva na sprehod odšla tudi midva z Valentino.

Dopoldne smo se odpravili po nakupih. Ne samo zato, da bi zamotili Živo. Njena nona ji je podarila denar, zato je dobila nov bazen. Beseda bazenček tukaj res ni najbolj primerna.

Novi "bazenček" ima tobogan, palmo, ki škropi vodo, tuš in celo koš za metanje žogic.

Že samo postavljanje je bila prava pustolovščina. Na koncu pa smo v njem pristali kar vsi trije. Preprosto se nisva mogla upreti.

Zdaj pa h kosilu

Osnovo za testeninsko solato sem pripravil že včeraj. Oziroma, kot bi se lepše reklo po slovensko, solato s hladnimi testeninami. Čeprav mi je pašta solata še vedno ljubši izraz.

Medtem ko sta punci spali, sem dodal še mocarelo, stracciatello, kis, kumare in paradižnik. Pogrel sem govejo juho, ki je bila pred tem že goveja žolca, in pripravil premaz za piščančje ražnjiče.

Ražnjiče sva kupila.

(Med branjem tega me bo mami obsojala.)

Bili so zgolj posoljeni. Pravzaprav nekoliko preveč.

V olivno olje sem zato vmešal suhi česen, timijan, rožmarin, kumino, kurkumo in dimljeno papriko. Začimb je bilo toliko, da je nastala skoraj pasta.

Takoj ko sem zaslišal Živo, sem zakuril žar in začel mazati ražnjiče.

Če še nikoli niste kupili že pripravljenih ražnjičev, naj vam prihranim izkušnjo – veliko bolje je, da jih pripravite sami. Jaz tega prej nisem vedel. Med peko sem jih moral nenehno popravljati, ker so razpadali.

Maui je bil nad tem navdušen.

Ražnjiče sem spekel na srednje vročem žaru in jih med peko večkrat premazal s preostankom začimbnega olja.

Nato pa hitro za mizo. Obe punci sta bili že lačni. Jaz tudi, le da sem ob lakoti precej prijaznejši od njiju.

Začeli smo z govejo juho z jajcem. Živa jo obožuje. Verjetno jo ima zato tako rada, da jo vedno z veseljem deli še z okolico in svojimi oblačili.

Z nekaj skupnega truda smo jo uspešno pojedli.

Potem pa glavni del kosila: hladna testeninska solata in na novo začinjeni ražnjiči.

Solata je bila odlična. Stracciatella jo je dvignila na povsem drugo raven. Lepo je povezala vse okuse, kumare in paradižnik pa so dodali še svežino, teksturo in prijetno lahkotnost.

Nekaj je je ostalo še v hladilniku.

Priznam, da me še zdaj mika.

Tudi ražnjiči so mi uspeli. To je že druga jed z žara od začetka maja, ki je nisem zažgal. Glede na moj letošnji začetek je to že skoraj razlog za praznovanje.

Meso je ostalo lepo sočno. Verjetno bi bilo še boljše, če bi ga mariniral nekoliko dlje, vendar pakiranja nisem želel odpirati prezgodaj, manj kot dve uri mariniranja pa po mojem mnenju ne prinese velike razlike.

Meni osebno bi lahko bili ražnjiči nekoliko bolj začinjeni, sicer pa so bili zelo okusni. Njihov nekoliko blažji okus je lepo dopolnjeval bogato testeninsko solato.

Pod črto – še eno zelo zadovoljivo kosilo.

Jutri naju čakata predelava ostankov in družinski dan v novem bazenu.

Nasvidenje jutri!