Počasnejši torek: telečji trakci v solati z gorčičnim prelivom in domačimi krutoni

Počasnejši torek

Starševska akcija se nadaljuje. Živa se še vedno iz neznanega – in verjetno ne posebej dobrega – razloga zbuja ob šestih zjutraj. Nobenega spoštovanja nima do mojega spanca.

Doma sem si za zajtrk privoščil tunin namaz in kruh s tartufi. Namaz sem na hitro pripravil sam, kruh pa je včeraj spekla Valentina. Imela sva še nekoliko starejše olje s tartufi in tartufato, ki ji je rok trajanja že potekel. Oboje je romalo v kruh in rezultat je bil bistveno boljši, kot bi človek sklepal po starosti sestavin.

Po zajtrku je sledilo nekoliko duhamorno iskanje službe.

Zdaj pa h kosilu

Valentina je prišla domov že malo po dvanajsti. Priznam, da me je to nekoliko prestrašilo. Ko je lačna, zna gristi, jaz pa nisem imel pripravljenega še prav ničesar.

K sreči ni bilo hudo in kosilo sva pripravila kar skupaj.

Na voljo sem imel dva telečja steaka, porabiti pa je bilo treba tudi dve manjši glavi solate, preden bi šli v cvet. Odločil sem se za veliko solato z gorčičnim prelivom in telečjimi trakci.

Najprej sem pripravil preliv. Zmešal sem sok polovice limone, dve mehko kuhani jajci, tri žlice gostega jogurta, žlico majoneze, žlico polnozrnate gorčice, žlico olivnega olja, pol žlice ABC sira, ščepec soli, žličko suhega origana in dva stroka česna.

Nato sem pripravil krutone. Dve kajzerici sem narezal na kocke, jih posul s suho baziliko, prelil z nekoliko več olja in dobro premešal. Nato sem jih razporedil po pekaču in pekel pri 180 stopinjah, dokler niso postali lepo zlato rjavi in hrustljavi.

Medtem je Valentina oprala solato, jaz pa sem spekel steaka. Ker med nosečnostjo ni priporočljivo uživati premalo pečenega mesa, sem ju spekel nekoliko bolj, kot bi ju sicer. Posolil sem ju, popopral, dodal malo timijana in ju spekel na ponvi.

Solato sva osušila in vanjo najprej vmešala dobro polovico preliva. Nato sva dodala trakce mesa, krutone in mocarelo, vse skupaj prelila s preostankom preliva in na hitro premešala.

Krutone vedno dodava čisto na koncu. Če jih dodava prezgodaj, vpijejo preveč preliva in izgubijo tisto prijetno hrustljavost, zaradi katere jih sploh delava.

Na mizi je pristala ena boljših solat, kar sem jih pripravil v zadnjem času. Okusi so se lepo povezali, preliv je bil ravno prav kisel, kombinacija pa idealna za dan s 35 stopinjami.

Da pa kosilo ne bi bilo preveč zdravo, sem za poobedek pripravil še malinine sanje.

Nasvidenje jutri!