Ponedeljek na cesti: BBQ rebrca, najboljši pečeni krompir in carski praženec

Ponedeljek na cesti

Pa nazaj v starševsko akcijo.

Danes je imela Valentina pregled v Postojni in v osmem mesecu nosečnosti ji daljše vožnje niso več posebej prijetne. Zato me je prosila, da jo najprej odpeljem v službo, nato pa še na pregled. Tako se je moj dan začel s pravim cestnim krogom: najprej v Ljubljano, nato na Gorenjsko in končno domov na zajtrk.

Potem sem imel čas do enajstih, ko sem se moral vrniti v Ljubljano in zaviti na Primorsko. Kot sem že večkrat omenil – nazaj v zastoje. K sreči je bilo na pregledu vse v redu in hitro sva opravila.

Pot nazaj je bila nekoliko daljša, vendar sva se po stranskih cestah izognila vsem trem nesrečam, ki jih je kazal Google Maps. Nato sva skočila še v knjižnico v Kranju in končno ...

Na kosilo

Danes sva se ustavila v restavraciji. Prijeten ambient, prijazna postrežba in zelo dobra hrana.

Valentina je naročila solatni krožnik s pršutom. Pogosto so takšni krožniki utopljeni v majoneznih prelivih, tokrat pa je bila solata prijetno lahka, z dobro kombinacijo sestavin, katerih okusi so se lepo povezali. To vem, ker sem jo seveda moral poskusiti.

Jaz sem naročil BBQ svinjska rebrca s pečenim krompirjem in coleslaw solato. Dobro sem izbral.

Rebrca so bila sočna, lepo pečena in zelo okusna. Bila so mi res všeč, čeprav še vedno trdim, da jaz pripravim boljša. To je verjetno razlika med kuhanjem po lastnem okusu in kuhanjem za širok krog gostov. Seveda pod pogojem, da znaš kuhati.

Coleslaw mi je bil všeč predvsem zato, ker je vseboval precej manj majoneze, kot je običajno. Pri 33 stopinjah sem bil za to še posebej hvaležen.

Pečeni krompir pa je bil verjetno eden najboljših, kar sva jih kdaj jedla. Morda celo najboljši.

Valentina je naročila še govejo juho, ki jo je natakarica žal pozabila prinesti. Zaradi tega se nama je opravičila vsaj petkrat in nama na koncu ponudila sladico na račun hiše. Nama to ni bilo najbolj po godu, saj je bila sicer izjemno prijazna in ustrežljiva, hrana pa odlična.

Valentina se je zato nekaj časa pogajala glede računa, vendar je bila natakarica na koncu bolj trmasta.

Za sladico sva dobila carski praženec z jabolčno prilogo. Uradno naj bi bila čežana, vendar je po okusu bolj spominjala na polnilo jabolčne pite iz McDonald'sa. In to mislim kot kompliment.

Jesti ga je bilo pravo veselje.

Carski praženec sem jedel že marsikje, tudi v Avstriji, v gostilnah, ki so zanj prejele različna priznanja. Ta različica mi je bila boljša.

Nasvidenje jutri!