Eksperimentalni petek: domači piščančji kebab s toumom in tortiljami

Eksperimentalni petek

Še eden izmed zgodnjih dni. Najprej dostava Žive, nato zajtrk. Po zajtrku pa masaža.

Bil sem precej prepričan, da nimam veliko vozlov v mišicah. Maserka mi je hitro dokazala, da se motim. Dokazu je sledilo trideset minut cviljenja, stiskanja zob in tihega premlevanja življenjskih odločitev. Vsaj maserka se je ob tem očitno zabavala.

Zdaj pa h kosilu

Za kosilo sem si zadal pripravo piščančjega kebaba. Ne standardne različice, temveč ene izmed številnih turških izvedb. Recept sem našel – kako presenetljivo – na YouTubu.

Edina težava je bila, da se mi niti približno ne sanja, kje bi kupil pravi pita kruh. To je pomenilo, da ga bom moral speči sam. Mesenje in peka kruha pa žal ne sodita med moje največje kuharske talente.

Skratka, zamesil sem testo in ga pustil vzhajati. Iz meni neznanega razloga ni vzhajalo prav nič. K sreči sem imel v shrambi še nekaj tortilij, ki so rešile situacijo.

Za polnilo sem piščančje prsi narezal na tanke rezine in pripravil marinado. V njej so bile 2 do 3 žlice grškega jogurta, 3 stroki česna, žlica olivnega olja ter po ena žlička mlete paprike, origana, suhega peteršilja, kumine, ingverja, harise in timijana. Dodal sem še sol in poper po okusu.

Piščanca sem dobro premešal z marinado in ga pustil počivati v hladilniku. Marinira se toliko časa, kolikor dopušča potrpežljivost kuharja.

Medtem sem pekač namazal z mastjo in po njem razporedil meso v enakomerni plasti. Pečico sem segrel na 250 stopinj z vključeno funkcijo žara in meso pekel 15 minut. Nato sem ga obrnil in postopek ponovil še na drugi strani.

Med peko sem pripravil še toum oziroma česnovo omako. Uporabil sem 3 stroke česna, olivno olje, žlico limoninega soka in sol po okusu. Ker sem imel v hladilniku še nekaj kajmaka, sem dodal tudi žličko tega.

Tik pred kosilom sem tortilje premazal s paradižnikovo mezgo in toumom, nato dodal meso in rezine paradižnika. Po originalnem receptu bi moral polnjene tortilje še popeči na paradižnikovi omaki, vendar moja tehnika zvijanja tortilij za takšne podvige še ni dovolj napredovala. Verjetno bi bil pravi pita kruh za to precej primernejši, zato sem ta korak preprosto izpustil.

Pripravil sem še zeleno solato in vanjo vmešal preostanek touma. Presenetljivo dobra kombinacija.

Tako sva z Valentino jedla skoraj idealno kosilo za dan, ko temperature dosežejo 30 stopinj. Lahkotnost obroka sva nato nekoliko pokvarila z vaniljevim sladoledom, vročim sadjem in obilico smetane.

Toliko o dieti.

Nasvidenje jutri!