Zažgan torek: ko se sir vname in čevapčiči postanejo učna ura

Zažgan torek

Danes se je mudilo. Pravzaprav sem imel srečo, da se je Živa zbudila že pred šesto. Ob 8.30 sem moral biti na izobraževanju, pred tem pa sem si želel v miru pojesti zajtrk, saj sem vedel, da bom nato cel dopoldan sedel v predavalnici. Pred zajtrkom je bilo treba Živo še odpeljati k babici.

Na poti nazaj sem pomislil, da bi bilo morda dobro imeti kakšen prigrizek za med predavanji, zato sem se ustavil v Pečjaku. Napaka je bila, da sem bil lačen. Posledično sem kupil občutno preveč stvari, večina pa mi je ostala še zdaj. Domov sem prišel dovolj zgodaj za obilen zajtrk in po vsej kupljeni hrani do kosila sploh nisem bil lačen.

Predavanje naj bi trajalo do enih, morda celo dlje. Z Valentino sva se dogovorila, da bo v primeru moje zamude kosilo pripravila ona. Bil je precej optimističen dogovor, saj je imela danes kar deset popravnih izpitov in se ji je lahko vse skupaj hitro zavleklo.

Zdaj pa h kosilu

Od mesa sem imel na voljo svinjsko pečenko, za katero danes ni bilo dovolj časa – ta bo na vrsti jutri – in telečje zrezke, ki so v zamrzovalniku čakali že od leta 2024. Malo prestari za eksperimentiranje.

Svojo ženo poznam dovolj dobro, da vem, kako je, ko je lačna, zato si z njimi nisem upal tvegati. Na poti domov pa se mi je utrnila rešitev. Ustavil sem se v trgovini in po temeljitem pregledu sestavin kupil pleskavice. Pogosto namreč vsebujejo razna grahova ali sojina vlakna, za katera sem prepričan, da v pravi pleskavici nimajo kaj iskati.

Doma sem pleskavice zgnetel v enotno maso, dodal čili in sir ter oblikoval nekakšne špikane čevapčiče. Teh na blogu še nisem imel, zato so si zaslužili priložnost.

Imel pa sem eno težavo. Še nikoli jih nisem pekel niti na ponvi niti na žaru. Nisem vedel niti, kako dolgo jih peči niti kako močan naj bo ogenj. Hkrati moja noseča žena ne sme jesti premalo pečenega mesa.

Verjetno že slutite, kam zgodba pelje.

Čevapčiče sem pekel predolgo in na previsoki temperaturi. Sir se je celo vnel in nastala je hrustljava skorjica precej manj privlačne barve. Na kratko – čevapčiče sem zažgal.

Po operativni odstranitvi zažganega dela sploh niso bili slabi, le skoraj ves sir je med peko stekel ven.

To štejem kot neuspel poskus, zato ga bom v prihodnosti zagotovo ponovil in izboljšal. Konec koncev je razlika med pravilno pečenimi in zažganimi čevapčiči precej večja, kot bi si človek mislil.

Jutri bom imel dovolj časa za spodobno kosilo.

Nasvidenje jutri!