Palačinkasta sreda: zapečene slane palačinke z mletim mesom in hrustljavo sirovo skorjico

Palačinkasta sreda

Vedno znova me preseneča, kako različna so jutra med tednom in ob koncih tedna. Danes me je Živa spet dobesedno izstrelila iz postelje. Hitro sem se oblekel, uredil še njo in jo odpeljal k babici. Potem pa še hitreje domov na stranišče, na zajtrk … in umivanje zob.

Cel dan je bil precej deževen, predvsem dopoldne, zato Maui ni šel na sprehod. Moj pes je namreč prepričan, da mu voda škoduje – vsaj eksterno. Pravzaprav je bilo to še dobro, saj že nekaj dni šepa na desno zadnjo tačko in nama je ne pusti niti pogledati. Šele danes sva opazila, da ima okoli kremplja kri in da krempelj stoji pod precej nenavadnim kotom. Zato ga jutri peljem k veterinarju, poleg tega pa bom dopoldne imel še Živo. Verjetno bom spet naročal hrano, samo še ne vem, od kod.

Zdaj pa h kosilu

Danes je imela Živa pravi dan palačink. Jedla jih je pri mojih starših za zajtrk in malico, potem pa še doma za kosilo in večerjo. Od tod tudi današnji naslov.

Tako kot včeraj sem pripravo začel z zmrznjenim mletim mesom, ki sem ga odtajal kar med praženjem na namaščeni ponvi. Ločeno sem prepražil drobno sesekljano čebulo, korenje in česen. Recept sem ponovno našel na Okusno.je – pravzaprav sem ga odkril že včeraj, ko sem ponovno odprl njihov recept za enolončnico.

Po izvirnem receptu bi moral mesu dodati le sol, poper in majaron. To se mi je zdelo nekoliko dolgočasno, zato sem zraven dodal še timijan, rožmarin, mleti česen, mleto papriko, paradižnikovo past in malo kečapa. Ko se je meso nekoliko ohladilo, sem vmešal še dve jajci.

Nato sem pripravil maso za palačinke iz polnozrnate pirine moke. Šele ko sem začel mešati, sem ugotovil, da ni navadna bela moka. Spekel sem sedem palačink, jih sproti nadeval in polagal v namaščen pekač, medtem pa se je pečica segrevala na 200 stopinj. Na koncu sem vse skupaj prelil z mešanico kisle smetane, enega jajca in cheddar sira ter pekel približno 30 minut, da se je naredila lepo hrustljava skorjica.

Kot kuhar sem skoraj patološko nezmožen slediti receptu. Zelo redko mi je bilo zaradi tega žal in tudi tokrat sem bil z rezultatom več kot zadovoljen. Palačinke so bile odlične, okusi so se lepo povezali, kombinacija rahlo sladkaste skorjice in kislo-sladkega polnila pa je bila vsekakor vredna ponovitve. Edina pomanjkljivost je bila, da so bile nekoliko suhe. Za popolno jed bi potrebovale le še preprosto jogurtovo omako.

Toliko za danes, zdaj pa pod tuš. Živa je poskrbela, da ga res potrebujem, saj so bile Valentinine zadnje besede danes, da mi majica pošteno smrdi.

Nasvidenje jutri!