Zapečeni torek: domača enolončnica z mletim mesom in sočen češnjev kolač

Zapečeni torek

Zbudil sem se ob 6. uri. Valentina me je samo pogledala in rekla: »Kaj pa ti delaš pokonci?« Obrnil sem se in šel nazaj v posteljo. Deset minut kasneje me je zbudila Živa.

Oddal sem jo pri svoji mami in za nagrado dobil še zajtrk. Po njem sem se ustavil v trgovini, da sem kupil manjkajoče sestavine za kosilo. Za danes sem dobil »komando«.

Zdaj pa h kosilu

Valentina si je zaželela enolončnico z mletim mesom, papriko in krompirjem, poslala mi je kar povezavo do recepta na Okusno.je. Večino sestavin sem že imel, manjkala sta mi le rdeča paprika in paradižnikov koncentrat.

Večinoma se mi zgodi, da se mi kaj zatakne ravno takrat, ko sem časovno omejen. Tokrat sem pozabil vzeti meso iz zamrzovalnika, zato sem ga odtajal kar med praženjem. Medtem sem sesekljal čebulo in česen, ju popražil posebej in ju nato vmešal k mesu. Dodal sem še paradižnikov koncentrat, mleto papriko, dve narezani rdeči papriki, sol, timijan in pločevinko pasiranega paradižnika. Recept sicer zahteva svež paradižnik, a se mi ga je zdelo škoda kupovati samo za to jed. Prilil sem še jušno osnovo in malo vode, nato pa pustil, da se vse skupaj počasi kuha.

Medtem ko se je enolončnica kuhala, sem se lotil še sladice. Sosed nama je podaril vrečko češenj. Žal niso bile tako dobre, da bi jih jedla namesto jagod z najinega vrta, po drugi strani pa mi jih je bilo škoda vreči stran. Zato jih je bilo treba razkoščičiti in predelati v kolač.

Ta je bil zelo podoben prejšnjemu. Uporabil sem približno 600 g češenj, 60 g masla, 60 g kokosove maščobe – vedno kombiniram, ker se mi zdi samo maslo nekoliko pretežko – 110 g sladkorja, vrečko limoninega sladkorja, lupinico cele limone (kar je bilo preveč, polovica bi bila dovolj), vrečko pecilnega praška, 3 jajca, 110 g pirine moke, 110 g mandljeve moke in 150 g grškega jogurta.

Vse razen češenj sem zmešal v maso in jo vlil v namaščen pekač. Pečico sem pred tem segrel na 180 stopinj. Nato sem v maso potlačil češnje in dodal še preostanek sadnega preliva od včeraj – maline in jagode – le po sredini za dekoracijo in dodaten okus. Pecivo sem pekel približno eno uro, bolj zato, ker sem pozabil pogledati na uro, kot zato, ker bi bilo to potrebno. Verjetno bi zadostovalo že 45 do 50 minut.

Dvajset minut pred kosilom sem v enolončnico dodal še večje kose mladega krompirja. Ravno dovolj časa, da se je skuhal, ne da bi se razkuhal. Še preden je Valentina prišla domov, je mami pripeljala Živo. Seveda je ostala tudi na kosilu.

Pri enolončnici pa je nekaj manjkalo. Verjetno vsi poznate tisti občutek, ko okus preprosto ni čisto pravi. Malo sem še dosolil, dodal čili, mleto papriko, mleti česen in mleti rožmarin. Potem je bilo točno tako, kot sem želel.

Valentini je bila enolončnica zelo všeč. Živa je začuda pustila ves krompir in pojedla vse meso, kar se ni zgodilo še nikoli. Pecivo pa je bilo pravi uspeh – do zdaj ga je ostalo le še malo.