Mesna obara z zdrobovimi cmoki – popolno kosilo na vroč poletni dan

Vroči ponedeljek

Pa smo nazaj. Dan sem spet začel na nizkih obratih in bolj zgodaj, kot bi bilo treba. Živa se še vedno zbuja ob sedmih, jaz pa uro prej. Seveda to ne bi bil problem, če bi bil toliko dosleden, da bi šel spat pred polnočjo.

Ko sem se vrnil domov in pojedel zajtrk, sem želel peljati Mauija na sprehod. Celotno gibanje, ki ga je bil moj pes pripravljen vložiti v ta podvig, je bil dvig glave. To je bilo vse. Iskreno povedano mi je kar prijalo, saj je bilo že precej vroče.

Zdaj pa h kosilu

Današnji načrt je bila mesna obara. Začel sem že včeraj zvečer. Najprej sem popekel koščke mesa, skoraj do meje zažganega, nato pa dodal lovorjev list, jušno kocko, jušno osnovo in vse skupaj še malo pokuhal. Skrivnost dobre obare je ravno v tem, da je meso dobro zapečeno, saj to jedi da globino okusa.

Razlog, da sem se tega lotil ob devetih zvečer, je bil zelo preprost – dovolj dobro se poznam. Vedel sem, da bom dopoldne prelen za takšno pripravo. Imel sem prav.

Zjutraj sem lonec vrnil na indukcijo in pustil, da se je meso na nizki temperaturi počasi kuhalo. Slabi dve uri pred kosilom sem dodal še timijan, korenje, česen in čebulo. Korenje in čebulo sem narezal na večje kose, da se ne bi preveč razkuhala, česen pa sem dodal kar v celih strokih. Med kuhanjem sem dodal še malo masla, zadnje pol ure pa še zdrobove cmoke.

Cmoki so zelo preprosti. V razžvrkljano jajce postopoma dodajamo pšenični zdrob, dokler ne dobimo goste mase, vmes pa jo še malo posolimo. Nato z žličko oblikujemo majhne kepice in jih dodamo v juho. Čim manjše so, tem bolje, saj med kuhanjem precej nabreknejo.

Malo me je nasmejalo Valentinino navdušenje. Trdila je, da tako dobrih cmokov še nikoli ni jedla. Lakota je še vedno najboljša začimba.

Obara je ena mojih najljubših jedi in bilo je obdobje, ko sem jo pripravljal precej pogosto. Verjetno največji kompliment pa je bil, da jo obožuje tudi Živa.

Sedaj imam ponovno dilemo. Kako bomo lahko to jed ponovili glede na pravila izziva?

Valentina mi je že sporočila, kaj bi rada jedla jutri. Spet bo nekaj na žlico!

Nasvidenje jutri!

P.S.: Tole je bil pa poobedek. Vanilijev sladoled z vročim sadjem in smetano.

Previous
Previous

Zapečeni torek: domača enolončnica z mletim mesom in sočen češnjev kolač

Next
Next

Nedeljsko kosilo pri starih starših: gratinirani šparglji, domači rezanci in družinsko razvajanje