Nedeljsko kosilo pri starih starših: gratinirani šparglji, domači rezanci in družinsko razvajanje

Prezentiranje krožnika še v postopku :)

Nasmejana nedelja

Za mano je odličen začetek dneva. Danes sem se zbudil, ko je vstala Valentina, in nato brez slabe vesti zaspal nazaj. Mislim, da je bil to drugi dan v zadnjih treh tednih, ko sem se resnično naspal. Verjetno se zato že ves dan sprehajam z nasmeškom.

Tole je bil skoraj enak začetek kot včeraj, le z eno popravljeno besedo. Zdaj vsaj vem, zakaj sem bil zadnje čase tako črnogled – premalo spanca. Tale konec tedna me je kar malo navdušil za zgodnejše odhajanje v posteljo.

Žal je bila noč za Valentino prekratka in si je kmalu po zajtrku privoščila še uro ali dve spanca. Zato sva večji del dopoldneva preživela sama, jaz in Živa. Bilo je kar malo smešno, ker je vztrajala, da se želi voziti z »bombom« (avtom), in takoj ko sem jo posedel v stolček, so se ji začele zapirati oči. Vsak, ki bolje pozna Živo, se bo strinjal, da je prava borka. Z vsemi močmi se je trudila ostati budna, da ne bi česa zamudila, in oči ni zaprla za več kot sekundo. Njen boj je trajal od devetih pa vse do enajstih, ko jo je Valentina vendarle premagala v trmi in je najina bojevnica zaspala v najini postelji za skoraj 90 minut. Vsekakor dosežek dneva.

Zdaj pa h kosilu

Danes sva se povabila na kosilo k mojim staršem. Valentina je imela še nekaj službenih obveznosti, jaz pa sem bil preprosto srečen, da mi ni bilo treba ne kuhati ne paziti Žive. Lahko sem bral!

Takoj ko smo prispeli, je dedi začel izpolnjevati svojo primarno dolžnost. Midva pa sva se preselila za jedilno mizo in malo poklepetala z mojo mamo. Kosilo je bilo danes cel paket: juha, glavna jed, solata, čaj in poobedek.

Juha je bila zelenjavna, s cvetačo, korenčkom in amarantom, ki ga mami obožuje. Glavna jed so bili polnozrnati pirini rezanci s šparglji, gratinirani v pečici v slogu narastka, zraven pa dušeno meso s šparglji in zelena solata.

Pri poobedku sem malo pogoljufal. Mamina ideja so bile jagode s smetano, ki nama že gledajo iz ušes, zato sem skočil v bližnjo slaščičarno po okrepitev.

Moja starša imata rada čiste okuse in to je bilo pri kosilu zelo očitno. Juha je bila lahka in okusna. Meso le rahlo začinjeno, a kljub temu lepo dušeno, sočno in polnega okusa. Rezanci pa so bili zvezda kosila. Ravno prav začinjeni, s smetano in lepo zapečeno skorjico. Zanimivo je bilo tudi to, da so se polnozrnati rezanci k jedi podali naravnost odlično, čeprav je običajno ravno obratno.

Tortice so bile iz Čokoladni atelje Dobnik. Drugače povedano – odlične. V eni od njihovih kavarn je bil najin prvi zmenek, zato sva že dolgo njuna zvesta obiskovalca. Seveda pri oceni nisva niti najmanj pristranska ali subjektivna.

Toliko o mojem zelo prijetnem koncu tedna. Jutri pa spočit v nov boj.

Nasvidenje jutri!