Pikantne klobase s sirom na žaru in masleni mladi korenček – hitro kosilo za deževen petek
Kisel petek
Danes sem dan začel precej na hitro. Živa se je zbudila pred mano in jaz sem dobesedno skočil iz postelje. Mudilo se mi je, ker sem imel ob 8.00 razgovor za zavod.
Torej: hitro spakirati Živo v avto in gas do mojih staršev. Prišla sva tako zgodaj, da je bilo dvorišče še zaprto. Potem pa takoj nazaj domov — ob 7.30 sem bil že doma. Imel sem ravno dovolj časa, da sem se do konca uredil in celo pojedel polovico zajtrka.
Razgovor je bil rahlo razočaranje. Opravila sva ga telefonsko in po vseh opozorilih, kakšen hud prekršek bom storil, če ne bom prisoten, je trajal približno 20 minut. Potem sem v miru pojedel še vedno topel zajtrk, spil čaj in se lotil dela.
Kosilo
Včeraj pri mesarju nisem kupil samo piščančjih beder. Bil sem tam še pred zajtrkom — v prevodu: v trgovino sem šel lačen. To je verjetno ena večjih napak, ki jih človek lahko naredi v trgovini.
Domov sem prinesel še hrenovke (za zajtrk) in pikantne klobase s sirom za žar. Ker sem včeraj neuspešno popravljal kosilnico in se pri tem precej uspešno porezal po prstih, danes nisem bil posebej navdušen nad dolgotrajnim rokovanjem z vodo. Solate zato nisem pral — k sreči je je še nekaj ostalo od včeraj.
Edino, kar sem opral, je bil mlad korenček. Že pri tem sem se malce kislo držal. Korenček sem skuhal do mehkega, a še vedno čvrstega stanja, nato pa ga na maslu popekel s česnom in ga, kot se je izkazalo, premalo posolil. To pravim zato, ker je Valentina naknadno dodala sol — kar se do zdaj zgodi precej redko.
Klobase sem vrgel na žar, zraven postavil ajvar in majonezo, in to je bilo v bistvu vse. Preprosto, hitro in okusno.
Edina nadležna stvar je bil dež, zato sem žar prižgal kar v odprti garaži.
Kako je uspelo?
Solata je žal dokončno obupala in končala v rjavem zabojniku.
Korenček je bil izvrsten — ravno prav hrustljav in z dovolj česna, da je poudaril lasten okus.
Klobase so nama bile zelo všeč. Pikantnosti sicer nisva posebej zaznala, sir pa se je odlično podal in rahlo zažgani deli z žara so dodali značaj.
Toliko za danes. Včasih je po vseh sestankih, dežju in drobnih frustracijah najboljše kosilo ravno tisto, ki zahteva najmanj kompliciranja.
Nasvidenje jutri!