Lep četrtek in paragvajska enolončnica za vso družino

Boljše kot izgleda

Lep četrtek

Danes sta moj dan začeli moji punci. Najprej se je nekaj čez šesto oglasila Živa in me zbudila. Takoj za tem je v spalnico privihrala še Valentina, da mi pove, da se je Živa zbudila. Nato je odšla v službo, jaz pa sem na kameri opazoval, kako je Živa zaspala nazaj. In spala. In spala. In spala. Skoraj do osmih.

Definitivno sem imel dovolj časa za jutranji ritual.

Živo sem oddal malo pred deveto, nato pa hitro v akcijo. Na poti domov sem se ustavil še pri mesarju. Dobil sem idejo za kosilo.

Mimogrede, soseda se je odzvala na moje sporočilo. Ne bom ponavljal vsega, vendar je imela zelo zanimiv argument. V povzetku je zapisala, da ima artritis in jo zelo bolijo sklepi, zato ni mogoče, da bi poškodovala ograjo med nameščanjem zastirke. Kako to pojasni nameščanje zastirke brez dovoljenja lastnika, mi ni povsem jasno, ampak očitno nisem dovolj pravno podkovan za takšne argumente.

Zdaj pa h kosilu.

Pri mesarju sem kupil piščančja bedra. Danes sem se odločil za nekaj na žlico – paragvajsko enolončnico Vori Vori. Gre za jed z mesom in značilnimi koruznimi cmoki, ki se prav tako imenujejo vori.

Najprej sem na obeh straneh zapekel bedra. Nato sem jih vzel iz ponve in na isti maščobi prepražil čebulo in česen. Dodal sem še na drobno narezana paradižnika in bučo, nato pa vrnil meso v lonec. Vse skupaj sem zalil z jušno osnovo, dodal lovorjev list, sol in poper.

Jed sem kuhal na nizki temperaturi skoraj dve uri, čeprav recept predvideva približno 45 minut.

Dobre pol ure pred kosilom sem pripravil še cmoke. Zanje sem uporabil koruzno moko, poltrdi sir (jaz sem izbral gaudo), malo stopljenega masla, sol in eno jajce. Ker je bila masa nekoliko presuha, sem dodal še malo juhe. Lahko bi uporabil tudi mleko.

Pri teh cmokih velja eno pravilo: manjši kot so, boljši so. Idealno naj ne bi bili večji od enega centimetra, saj med kuhanjem precej narastejo. Če so preveliki, ostanejo v sredini suhi in se ne prepojijo z juho tako, kot bi se morali. Kuhati se morajo vsaj petnajst minut, še bolje nekoliko dlje.

Vori Vori sem danes pripravil drugič. Prvič sem jo skuhal z govedino in dodal še papriko, ki se odlično poda zraven. Takrat sva bila navdušena. Tudi danes jed ni razočarala.

Še celo najzahtevnejši kulinarični kritičarki v hiši, Živi, je bila všeč. Večjega priznanja si kuhar skoraj ne more želeti.

Nasvidenje jutri!