Kremasta rižota z mletim mesom in bučkami | Družinski kuharski dnevnik

Naporna sobota

Se mi zdi, da se že kar ponavljam. Še en dan z Živo in obiski. Začelo se je precej nenavdušujoče. Živa se je zbudila že malo čez šesto, Valentina zaradi bolečin skoraj ni mogla spati, jaz pa … tudi nisem ravno blestel s spanjem. Popoln začetek dneva.

Okrog devetih sta prišli tašča in Valentinina sestra. Martina je zabavala Živo, Valentina je počivala, tašča se je odpravila na vrt, jaz pa sem peljal Mauija na sprehod. Po sprehodu sem tudi sam pristal na vrtu. Ker se Valentina zdaj le stežka priklanja, sem jaz pulil čebulo in plevel ter kopal in pobiral krompir. Vse do kosila. Na vrtu sem bil komaj kakšni dve uri, pa me je že bolela glava. Očitno sem se pošteno pomehkužil.

Zdaj pa h kosilu

Tokrat je Martina, Valentinina sestra, vztrajala, da bo skuhala kosilo. V to se je zapičila že včeraj in je s seboj prinesla tudi vse potrebne sestavine. Po njenem mnenju je za pravo rižoto nujen riž San Andrea, ki ga na njeno veliko zgroženost v najini shrambi ni bilo. Poleg riža je prinesla še mleto meso, zelenjavo in maslo.

Ne vem, zakaj, a družina moje drage nama skoraj vsakič, ko pride na kosilo, prinese maslo. Verjetno po načelu: »Bolj je mastno, bolj je slastno.« Žal naju ta rek ni povsem prepričal, zato ima maslo pri nama običajno precej daljšo življenjsko dobo.

Sestri sta v kuhinji sodelovali, zato se je okoli začimb razvila prava mala bitka. Valentina je želela jed bolj začiniti, Martina manj. Martina je vztrajala, da mora v rižoto bazilika, Valentina pa je bila odločno proti. Bazilika z mesom nama namreč ne ustreza najbolje, v njenem trebuščku pa je že tako ali tako bolj malo prostora za dodatne pline. Na koncu je bitko dobila moja zelo trmasta žena. Bazilika je vsa končala v paradižnikovi solati z mocarelo.

Nastala je rižota z mletim mesom, papriko in bučkami v precej klasičnem italijanskem slogu. Midva se že nekaj let bolj nagibava k azijskemu pristopu, saj Valentina obožuje basmati riž, ki pa v pravi italijanski rižoti nima kaj iskati. Rižota je bila lepo kremasta, riž ravno prav al dente in jed zelo okusna. Ko sem dodal še malo čilija, je bila zame popolna. Še vedno imam sicer raje pražen riž, a občasna sprememba je vedno dobrodošla.

Nasvidenje jutri!