Musaka z bučkami in bananin kruh z medom | Družinski kuharski dnevnik

Naporen petek

Dan sva začela zgodaj. Kar pustil bom včerajšnji začetek. Zbudil sem se že pred šesto, se obrnil in šel nazaj spat. Zbudil sem se pol ure kasneje. Živa je medtem doživela pravi izpad. Vik in krik, vreščanje in jokanje. Verjetno je trajalo, da sem se zares prebudil, saj je tudi ona potrebovala še precej časa, preden se je umirila.

Danes je bila ves dan z nama. Od tod tudi naslov Naporen petek. Bila je glasna, zahtevna in trmasta. Povsem primerno za njeno starost. Hkrati pa skrbi, da bova na stara leta imela povsem sive oziroma bele lase, kot se za tista leta spodobi.

Zdaj pa h kosilu

Danes je bil eden tistih lepih dni, ko kuha Valentina. Zadala si je, da bo pripravila musako, le da bo melancane zamenjala z bučkami. Melancanov nimava, bučk pa več kot dovolj.

Za začetek je bučke narezala na dolge trakove, jih posolila in dala v pečico, da se nekoliko izsušijo. Po peki jih skoraj ni bilo več. Nato je prepražila mleto meso s čebulo, česnom in začimbami. Sledilo je zlaganje plasti, ki jih je na koncu prelila z mešanico smetane, jajc in še nečesa – tega recepta mi ni popolnoma razkrila. Musako je pekla 45 minut pri 180 stopinjah. Ker še ni bila dovolj pečena, sva jo pekla še približno 20 minut pri 220 stopinjah. Zraven sva pripravila še … kumarično solato. Kakšno presenečenje!

Načrtovala je tudi juho za predjed, a je bilo musake več kot dovolj. Danes sva z Valentino zamenjala vlogi. Meni je bila jed zelo všeč. Okusi so se lepo povezali, česen je bil lepo zaznaven, a ne premočan, meso pa prijetno aromatično, rahlo pikantno (močno začinjeno, ne pekoče) in z nežno kislino. Smetanasta skorja in bučke so dodale prijeten sladkobni kontrast. Odlično. Valentina si je želela nekoliko intenzivnejših okusov, zato je bila malce razočarana. Naša vrhovna sodnica Živa pa je jed razglasila za zelo dobro. Torej – konec dober, vse dobro. Ostalo je le še za kakšni dve zvrhani žlici.

Zadnje čase sem postal precejšen sladkosned, zato je kosilo zahtevalo še poobedek. Imela sva tri skoraj črne banane, zato sem se lotil bananinega kruha. Na Valentinino željo sem sladkal z medom. Če Živa poje preveč sladkorja, imamo doma pravo veselico, pri medu pa tega še nisva opazila.

Za bananin kruh sem uporabil 200 g moke, 80 g masla, 70 g mandljevega olja, tri zelo zrele banane, 120 g gozdnega medu, dve jajci, ščepec soli, vrečko pecilnega praška ter cimet, kardamom in ingver po okusu. Najprej sem pretlačil banane, stopil maslo in ga zmešal z oljem. V toplo maščobo sem vmešal še med, ki je bil že kristaliziran, da se je lepo utekočinil. Nato sem vse skupaj dobro premešal z bananami, dodal jajci in nadaljeval z mešanjem. Na koncu sem vmešal še sol, začimbe, moko in pecilni prašek. Običajno dodam še koščke čokolade ter indijske oreščke ali orehe, a tokrat nisem imel ničesar od tega. Pečico sem predhodno segrel na 180 stopinj, kruh pa pekel približno eno uro. Za bolj sočno različico bi ga lahko pekel nekoliko krajši čas.

Bananin kruh mi je lepo uspel. Ni tako sladek kot običajno in je zaradi medu tudi nekoliko manj rahel, vendar ravno zato primernejši za Živo. Za večerjo sva ga jedla vsi trije.

Nasvidenje jutri!