Juha iz lazanje, domači rezanci z gorgonzolo in perutničke z žara | Dnevnik kuhanja

Mešan torek

Dan se je dobro začel. Po jutranjem prebujanju smo imeli družinski zajtrk, kmalu zatem pa je Valentina odšla na obisk k prijateljici, ki je pred kratkim rodila. S seboj je vzela tudi Živo. Jaz sem peljal Mauija na sprehod, nato pa se lotil dela.

Toliko o dopoldnevu. Načrtoval sem še zalivanje vrta, a je ponovno deževalo. Plevel medtem uspešno dokazuje svojo superiornost nad vsem preostalim rastlinskim kraljestvom. Ker se Valentina zaradi nosečnosti vedno težje sklanja, je vrt trenutno moja zadolžitev.

Zdaj pa h kosilu

Tokrat je kuhinjo ponovno prevzela Valentina. Za kosilo smo imeli juho iz lazanje, ki nama je ostala še od nedelje. Prav nenavadna jed, ta juha iz lazanje. Kaj takega so si res lahko izmislili samo Američani.

Za glavno jed smo jedli paradižnikovo solato z mocarelo, domače rezance z gorgonzolo in piščančje perutničke z žara.

Žar je bil moja zadolžitev, vse ostalo pa je pripravila Valentina. Začinila je tudi piščanca. Kolikor sem videl, je za juho najprej prepražila čebulo, nato dodala koščke lazanje, prilila preostanek paradižnikove omake in vodo, vse skupaj posolila, začinila in pokuhala. Vsa umetnost.

Kadar ti ostane hrana, jo preprosto zaliješ z vodo in skuhaš. Hm … prav zanima me, kako bi bilo videti s pico.

Takole izgleda ta nenavadna juha, sir je priporočljiv!

Rezance je naredila iz testa, ki nama je ostalo po pripravi lazanje. Po okusu sodeč je kuhanim rezancem dodala koščke gorgonzole in vse skupaj dobro premešala. Verjetno je prilila še nekaj vode, v kateri so se kuhali, da je nastala bolj kremasta omaka.

Perutničke je začinila z dimljeno papriko, timijanom in česnom. Te začimbe sem zagotovo prepoznal, povsem mogoče pa je, da je dodala še kakšno, ki mi je ušla.

Juha je bila presenetljivo okusna. Pravzaprav je spominjala na nekoliko bolj redko bolonjsko omako z rezanci, kar glede na sestavine niti ni presenetljivo. Ima pa še precej prostora za izboljšave. Sama voda ni najboljši način za ohranjanje intenzivnega okusa.

Rezanci so imeli zame nekoliko premočan okus in vonj po gorgonzoli. Sam jo uporabljam bolj kot začimbo, medtem ko jo Valentina obožuje.

Prvič v življenju sem jedel piščančje perutničke. Pri sedemintridesetih letih je to še meni nekoliko nenavadno. Osebno se mi zdijo precej precenjene. Morda tudi zato, ker jih še ne znam pripraviti tako, kot bi jih moral. Zame je na njih premalo mesa in preveč glodanja kosti. Raje izberem bedrca ali, še raje, piščančja prsa.

Iskreno povedano ne vidim pravega razloga za navdušenje, ki sem ga nad perutničkami opazil pri drugih.

Tudi pri Živi.

Ironično.

Nasvidenje jutri!