Domača lazanja iz svežih testenin – popolno nedeljsko kosilo z družbo

Lepa nedelja

Danes smo se imeli lepo. Najprej me je Živa zbudila pred šesto. To načeloma ne bi bilo preveč strašno, če ne bi pred spanjem dokončal knjige. Spat sem šel šele ob enih zjutraj. Zato je Živa dobila dudo in strog napotek, naj spi naprej. Ta napotek sem upošteval tudi jaz, zato se je moj dan začel šele ob 7.15, kar je prav solidno. Sledil je jutranji ritual, potem pa smo se odpravili do mojih staršev. Za Živo je bil s tem obiskom dan popoln. Dedi!

Zdaj pa h kosilu

Danes je kuhinjo prevzela Valentina, jaz pa sem bil le pomočnik. Še preden smo odšli od doma, je zgnetla testo in ga pustila počivati. Ko smo se vrnili, sva najprej nahranila Živo in jo dala spat, nato pa nadaljevala s kuhanjem.

Kot sem omenil že včeraj, sva se lotila lazanje. Valentina je pripravila testenine in mesni del, jaz pa bešamel. Pomagal sem tudi pri sestavljanju. Bešamel je bil preprost. Dodala sva precej muškatnega oreščka, maslo pa sva zaradi pomanjkanja dopolnila z olivnim oljem. Tako je bil bešamel celo nekoliko lažji.

V meso sva dodala timijan, majaron, poper in jušno kocko. Največ časa nama je vzelo praženje mesa. Najprej je morala izhlapeti vsa tekočina, šele nato se je lahko lepo zapeklo. Po mojem mnenju je bil to najbolj zamuden del celotnega postopka. Nato sva dodala sesekljano čebulo in česen ter nadaljevala s praženjem. Na koncu sva vse skupaj zalila s paradižnikovo mezgo in pustila kuhati približno eno uro, morda celo nekoliko dlje.

Ko so bile vse sestavine pripravljene, sva začela sestavljati lazanjo. Najprej plast testa, nato bešamel, čez meso in spet nova plast testa. Tako sva nadaljevala, dokler nisva porabila vseh sestavin. No, skoraj vseh. Bešamela sva naredila skoraj smešno preveč.

Lazanjo sva pekla 30 minut pri 180 stopinjah. Pred peko sva jo po vrhu posula še z mešanico gaude in sira Gran Padano. Za prilogo sva pripravila še standardno kumarično solato in sladko paradižnikovo omako. Zanjo sem najprej prepražil čebulo in česen, dodal paradižnikov koncentrat, polovico jušne kocke in vse skupaj zalil s paradižnikovo mezgo. Koncentrat sem dodal zato, ker je taščina mezga običajno precej kisla.

Lazanja nama je zelo lepo uspela. Najina izbirčna gosta sta se dobro najedla, v njej pa je uživala tudi najina izbirčna domačinka Živa. Obisk smo zaključili v bližnji kavarni z igrali. Bil je res lep in prijeten konec tedna.

Ko smo prišli domov, sva dala Živo spat, jaz pa sem peljal Mauija na sprehod. Po sprehodu sem popravil še ograjo, ki jo je danes tako zavzeto uničeval. K sreči se mu ni uspelo prebiti skoznjo.

Za jutri pa že razmišljava, kako porabiti današnje ostanke. Za lazanjo nisva imela dovolj velikega pekača, zato nama je je ostalo še kar precej.

Nasvidenje jutri!

Previous
Previous

Dušen telečji flam, mešanica žit in domač vaniljev puding | Utrujeni ponedeljek

Next
Next

Kosilo v restavraciji Pr' Bizjak: T-bone steak, juha iz bučk in domača torta | Dnevnik kuhanja