Sveži domači rezanci v paradižnikovi omaki s svinjino in breskov cobbler | Nedeljski družinski dnevnik

Sproščena nedelja

Nedeljo smo začeli po nedeljsko. Danes smo vsi dolgo spali. Za nameček pa me je prišla Živa žgačkat v posteljo. V izogib nesporazumu – žgačkala je moja stopala.

Dan je bil umirjen in sproščen. Dopoldan sem Živi pripravil bazen in šli smo preverit, ali je pri mojih starših deževalo oziroma, če je potrebno zalivanje. Ni bilo. Doma sva se še malo igrala in razburjala z Živo oziroma nad Živo, ji dala malico in jo dala spat. Zmanjkalo je tudi mene. Mogoče bi lahko rekel, da je Valentina dala naju spat. Odkar sem oče, sem postal strašen zaspane. Pred poroko pa nisem nikdar spal čez dan. Še po prežurani noči ne.

Med mojo poglobljeno meditacijo pa je Valentina čarala v kuhinji.

Zdaj pa h kosilu

Danes sva imela v načrtu porabiti ostanke svinjskih reberc od petka. Žena pa si je zadala, da bo pripravila sveže rezance in omako s koščki svinjine. Za zraven pa ponovno solato iz kumar.

Do takrat, ko sem se vrnil med žive, je že kuhala omako, testo pa je počivalo. Omako je naredila na paradižnikovi osnovi s čebulo, papriko in svinjino. Začimbe je prepustila meni. Dodal sem poper, mleto papriko, kumino, timijan, še malo česna in čili. Kadar dodam ravno prav čilija – da ni ne prepekoče ne prešibko – dobi jed še eno dodatno dimenzijo. Mora ga biti ravno toliko, da rahlo zapeče, a še ni neprijetno. Vsaka jed postane občutno bogatejša. Žal se mi to zgodi bolj redko, saj se mi zdi, da smo Slovenci malce plahi s čilijem.

Kakšno uro kasneje se je zbudila tudi Živa in takrat sva zavrela vodo, Valentina pa je pričela delati rezance. Jaz sem se lotil kumar. Žal je malo prehitela vretje vode in rezanci so se ji deloma sprijeli. Solato sem naredil povsem standardno: čebula, koper, bazilika, drobnjak – vse sveže – in še beli sir.

Kosilo je bilo izvrstno. Vedno znova me preseneti, kako lahke so testenine, kadar so narejene sveže tik pred jedjo. Rezanci so bili tako dobri, da se je še Živa najedla do sitega.

Za poobedek nam je ostal še jabolčni zavitek, a ni nobenemu od nas pretirano dišal. Namesto zavitka sem naredil še en cobbler, tokrat z breskvami. Testo sem naredil z lešniki, tako kot pri petkovem brokolijevem cobblerju, le da sta se mi med breskve vsula še škrob in mleti klinčki. Malce sem se bal, da bo ogabno, a na koncu ga je Valentina razglasila za boljšega od tistega z marelicami.

Ameriški cobblerji so mi prav všeč. Hitri, enostavni in okusni. Ne nazadnje – če ni na hitro, ni ameriško.

Nasvidenje jutri!