Čista sobota: Domači golaž, mehki njoki in izziv z ostanki hrane

Čista sobota

Danes me je ponovno zbudila Živa. Bila je zelo nepoštena – sama je zaspala nazaj, jaz pa sem dan začel občutno prezgodaj. Sploh za konec tedna.

Že zjutraj naju je Valentina priganjala, saj se je napovedala tašča. Še en dan drgnjenja in razkuževanja. Jupiii!

Valentina se je dogovorila, da bo tašča pripravila njoke, v katerih je prava mojstrica, jaz pa golaž. Toda s tastom sta bila na vratih že okoli osmih – z njoki, golažem, solato in še kupom drugih stvari.

Iskreno, vem, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, vendar sem počasi že sit vsega skupaj. Zasipa naju s količinami, ki jih preprosto ne moremo porabiti. Shramba je že polna čistil, ki jih je kupila v Italiji, vedno znova razmišljava, komu bova razdelila zelenjavo in ogromne količine jabolčnega zavitka. Poleg tega sva pogosto samo obveščena, da pride, ne glede na najine načrte, zraven pa še kaj bova počela, ko bo pri nas.

Danes mi je prekipelo. Parkiral sem se na kavč, vzel knjigo v roke in gledal, kako ostali delajo. Poskrbel sem še za Živo, ji očistil in zakrpal bazen ter z njo preživel nekaj časa na igrišču. Drugače pa nisem naredil ničesar.

Tast in tašča me zaradi tega verjetno vidita kot popolnega lenuha. Jaz pa na to gledam drugače. Če je komu čiščenje pomembnejše od preživljanja časa z edino vnukinjo, je to njegova odločitev. Jaz pa bom v svojem domu počel tisto, kar se meni zdi pomembno. Dovolj imam občutka, da mi drugi določajo, kaj moram početi v lastni hiši.

Po tem izkašljevanju lahko povem še nekaj lepšega. Danes je Živa prvič videla kombajn med žetvijo. Seveda sva morala od blizu opazovati celoten postopek. Počutil sem se kot mlinarjev sin iz otroške pesmice – prekrit s koščki slame. Današnji tuš je bil še bolj nujen kot običajno.

Zdaj pa h kosilu

Kot sem že omenil, je tašča prinesla njoke, golaž, velik pladenj jabolčnega zavitka in solato. To je bilo današnje kosilo. Žal nanj nisem imel skoraj nobenega vpliva, razen tega, koliko olja in kisa sem dodal solati.

Njoki so bili, kot vedno, zelo mehki in zapečeni v pečici. Pred kosilom nas je tašča opozorila, da bo golaž morda premočan, saj ga je zgostila izključno s čebulo. To je bilo pravzaprav zelo prijetno presenečenje. Običajno pripravlja golaž bolj v italijanskem slogu, z manj čebule in z moko za zgostitev. Tokrat je bil veliko bogatejšega okusa. Kot pravi stari rek – bolj je mastno, bolj je slastno.

Jabolčni zavitek je bil podoben prejšnjemu. Tokrat je namesto pinjol vseboval koščke mandljev, kar se mi zdi občutna izboljšava.

Za jutri raziskujeva možnosti, kako porabiti še ostanke od včeraj. Ob vsej hrani, ki je Živa ne poje, sem dobil že kar precejšen odpor do metanja hrane stran.

Nasvidenje jutri!