Prijeten četrtek: Orientalsko mleto meso, bučkini polpeti in marelični cobbler
Polpeta malo manjka, Živa je bila zelo lačna!
Prijeten četrtek
Tokrat sem se vrnil k starim navadam. Živa je zakričala in mene je izstrelilo iz postelje. Hitro sem stekel proti stopnišču, ko me je Valentina ustavila in mi povedala, da bi lahko še spal. Ona bo prevzela Živo. Sam sem si pokvaril začetek dneva. :(
Po zajtrku sem peljal Mauija na sprehod, punci pa sta odšli po sliko in v knjižnico. Danes si je Živa prvič izposodila knjigo. Pomemben korak v vsakem izobraženem življenju.
Moj dopoldan je bil namenjen delu. Prav poseben privilegij je, ko lahko to počnem v miru, brez Živine moralne podpore. Nekaj po poldnevu sem šel Valentini pomagat s kosilom.
Zdaj pa h kosilu
Danes sva si kuhinjo delila. Valentina je želela pripraviti polpete iz bučk in krompirja, jaz pa sem za zraven pripravil pečeno mleto meso na orientalski način in jogurtovo omako. Žena je pripravila še kumarično solato, tokrat prvič letos iz najinih kumar.
V mleto meso sem dodal dva stroka česna, žličko tahinija, cimet, mleto papriko, hariso, sumak, kumino in mleti ingver. Začimbe sem dodajal po občutku – za vse velja pravilo, da jih uporabite toliko, kolikor vam ustreza. Meso sem razporedil po pekaču na približno pol centimetra debeline, ga dal v pečico na 180 stopinj in nato... nanj skoraj pozabil.
Medtem sem pripravil jogurtovo omako. Uporabil sem Ego jogurt, en strok česna, sveži origano, sol, sok polovice limone, malo olivnega olja, žličko majoneze, žličko tahinija in žličko ABC sira za zgostitev. Ker je bil tahini precej gost, jaz pa še malo bolj len, sem vse skupaj preprosto vrgel v mešalnik. Omaka je bila popolnoma gladka. To je glavno.
Valentina je pripravila polpete iz naribanih in dobro ožetih bučk ter pire krompirja. Dodala je še malo sira, eno jajce in nekaj skrivnostnih začimb. Polpete je spanirala, popekla na ponvi in jih nato dokončala v pečici. Kumarična solata pa je bila podobna tistim iz prejšnjih dni.
Cimet v mletem mesu mi je nenavadno všeč. Do zdaj sem ga uporabljal predvsem pri jagnjetini, vendar se odlično obnese tudi pri govedini. Doda prijeten orientalski pridih. Meso je bilo zelo okusno in vse začimbe so lepo prišle do izraza. Omaka je dodala ravno prav kisline in svežine, hkrati pa se je odlično podala tako k mesu kot k polpetom. Ti sami po sebi niso imeli zelo izrazitega okusa – bili so nežni in rahlo sladkobni. Edina napaka je bila, da je Valentina dodala kislo smetano, da ne bi bili preveč zbiti. Jogurt bi bil po mojem mnenju boljša izbira, saj se kisla smetana med peko stopi.
Po kosilu, med čajčkanjem in lenarjenjem na kavču, se je moja draga spomnila recepta za cobbler, ki ga je pred časom videla. Ideja se mi je zdela odlična, saj sem kupil občutno preveč marelic. Oziroma natančneje – preveč premalo zrelih marelic. Dobre bi brez težav pojedel, kamenja, ki se pretvarja, da je sadje, pa malo težje.
Polovico marelic sem narezal na rezine in jih zmešal s koruznim škrobom, sladkorjem, vaniljevim ekstraktom, cimetom, mletimi klinčki in ščepcem ingverja. Nato sem jih razporedil po namaščenem pekaču.
Za povrh sem pripravil še testo. Zmešal sem moko, polovico vrečke pecilnega praška, sladkor in ščepec soli. Dodal sem maslo in gnetel, dokler niso nastale drobtine. Nato sem prilil še vaniljev ekstrakt in malo mleka, da je nastala gosta, nekoliko lepljiva masa. To sem v kupčkih razporedil po marelicah. Cobbler sem pekel približno 35 minut pri 190 stopinjah.
Cobbler je bil velik uspeh. Pojedli smo ga še toplega. Popoln način, da porabiš manj zrele marelice. Edina težava je bila količina. Na koncu sva oba izgledala noseča in gibalno ovirana.
Nasvidenje jutri!
