Popravni torek: obisk argentinske restavracije Gaucho v Ljubljani in najboljši steak sendvič

Popravni torek

Dan se je dobro začel. Se že malo ponavljam. Verjetno se mi bodo sčasoma standardi dvignili. Za zdaj sem hvaležen.

Čeprav me je Živa vrgla iz postelje, je to naredila v spremstvu mame in ob povsem normalni uri. Privoščil sem si miren zajtrk z Valentinino pomočjo. Po tem vem, da sem se prav poročil – spoštuje moj mir.

Dopoldne je Živo prevzela Valentina, tako da sem imel nekaj časa za delo in terapevtski fokus na eno samo stvar naenkrat. Kar žal ni najbolj združljivo s starševstvom, zato takšne redke trenutke še toliko bolj cenim. Moški smo, ali pa sem vsaj jaz, res narejeni kot fiakarski konji.

Včeraj je Valentina naletela na članek o novi argentinski restavraciji s hitro prehrano, Gaucho. Oba sva si zaželela poskusiti nekaj novega, zato smo se odpravili v Ljubljano na kosilo.

Zdaj pa h kosilu

Preden pridem do hrane, moram glede na to, da smo bili v Ljubljani, obvezno omeniti parkiranje.

Danes sem prvič po dolgem času doživel nekaj res nenavadnega. Parkirna hiša pod Kongresnim trgom je bila polna. Do zdaj sem to videl le okoli božiča, danes pa je bil povsem navaden julijski torek. Komaj sva dobila parkirno mesto, pa še tam sem moral najprej spraviti iz avtomobila sebe, voziček in Živo, šele nato sem lahko normalno parkiral.

Restavracija je le eno ulico odmaknjena od Ljubljanice. Mirna, ozka uličica, prijetna glasba in lep ambient. Za spremembo ni igral latinoameriški tehno.

Glede hrane sem si v glavi predstavljal nekaj bolj v slogu steakhousa, a sem se motil. Sprva sem bil nekoliko razočaran, saj ponujajo skoraj izključno burgerje in sendviče.

Naročil sem Ancho sendvič, Valentina pa burger El Fuego.

Moj sendvič je vseboval medium rare rezine Black Angus govedine, chimichurri omako, vloženo pečeno papriko, solato in še nekaj dodatkov. Po mojem mnenju je bil to najboljši steak sendvič, kar sem jih kdaj jedel.

Burger naj bi bil pikantna različica. Jaz bi bil sicer nekoliko bolj radodaren s čilijem, a je bil kljub temu odličen. Valentina pa pravi, da se brez težav postavi ob bok njenim najljubšim burgerjem.

Za prilogo smo dobili tako imenovani kmečki krompir. Za restavracijo je bil odličen, jaz pa sem se pošalil, da sem končno dobil krompir z zelišči. Bili so peteršilj, drobnjak, rožmarin in origano. Peteršilja sicer ne maram, tukaj pa je odlično deloval.

Kosilo je bilo za vse tri pravi užitek. Cena je bila sicer povsem primerna lokaciji v centru Ljubljane.

Dan smo zaključili v Cacau s sladoledom. Imajo makov sladoled, jaz pa imam očitno rahlo odvisnost od maka.

Mimogrede, danes o Živi nisem veliko pisal. Večino dneva je bila izjemno dobre volje in je z nasmehi ter mahanjem navduševala turiste po Ljubljani. Edina tragedija dneva je bila, da je v avtomobilu odgriznila cucelj dude in nato zelo glasno žalovala. Najino sočutje je bilo ob tem nekoliko omejeno.

Je za razmisliti.

Nasvidenje jutri!