Nedeljsko okrevanje: družinsko kosilo, počitek in popolno nedeljsko razvajanje

Nedeljsko okrevanje

… Božansko …

Nato je Valentina peljala Mauija na sprehod, jaz pa sem v miru pojedel zajtrk. No, relativno miru. Živa je seveda nujno morala biti vključena v celoten postopek.

Potem sem zalil vrt. Prav prijetno opravilo. To pomeni, da sem s cevjo pršil vodo po vrtu in medtem na telefonu bral knjigo. Brez pritožb. Vsaj z moje strani.

Valentina pa je medtem odkrila, da je Živa med mojim zajtrkom izpraznila njeno omaro z oblačili. V navalu navdušenja me je nahrulila z visokega odra, drugače rečeno z balkona. Karanju je sledilo malo kujanja, nato pa sva situacijo hitro razčistila.

Dopoldne smo nadaljevali na igralih. Začuda je manjkala skoraj polovica igral. Očitno so bili otroci precej večji, kot je proizvajalec pričakoval.

Okrog enajstih je Živa postala zaspana. Uspaval sem jo, se ulegel poleg nje in – zgolj zato, da bi lažje zaspala – zaspal še sam.

Zdaj pa h kosilu

Jaz sem spal.

Kuhala je Valentina.

Dober dan, ta nedelja.

Za kosilo smo jedli piščanca v bolj ali manj naravni omaki z Gran Padano sirom, dušene bučke v smetanovi omaki, okisano meso oziroma jesihfleiš, kumarično solato in govejo juho z jajci.

Valentina se je res izprsila!

Govejo juho imamo vsi radi. Piščanec je bil sicer mišljen za žar, zato je bil nekoliko bolj masten, a ga je pripravila lepo sočnega. Dodala je česen in kurkumo, omako pa zgostila z mletimi lanenimi semeni. Meni je bila jed zelo všeč. Bila je rahlo sladkasta zaradi kurkume, z izrazitim okusom česna, lan pa je dodal poseben okus, ki ga težko opišem. Presenetljivo dobro se poda k jedi.

Bučke je pripravila s kislo smetano in jih popražila na malo masla. To je skoraj vedno zmagovalna kombinacija, še posebej ob dodatku česna in timijana.

Jesihfleiš je klasika. Tu nimam kaj dodati.

Kumarično solato pa je začinila s koprom, baziliko in drobnjakom ter jo zabelila z bučnim oljem in feto. Ob tem sva ugotovila, da se h kumaram običajen beli sir poda bolje kot feta. Pa še precej cenejši je. Dobro vedeti za prihodnjič.

Po kosilu smo se odpravili še v kavarno z igrali. Živa je pridno kurila sladkor in kalorije, midva pa sva jih varčevala ter si spočila živce.

Dobra nedelja.

Nasvidenje jutri!

Previous
Previous

Klišejski ponedeljek: štiri ure dušena teletina in domači bučni njoki

Next
Next

Razkužena sobota: družinsko čiščenje, žar in najboljši domači pomfri