Sproščen petek: grški gyros in domači flan s popravnim izpitom

Sproščen petek

Zgodilo se je …

Valentina je začela svoj enoletni dopust.

To pomeni, da sem danes lahko spal.

Do sedmih.

Počutim se kot prerojen.

Živa je bila danes doma, zato jutranjega dirkanja ni bilo. Valentina je morala na center za socialno delo in nato še na tehnični pregled avtomobila, s seboj pa je vzela tudi malo razbojnico.

Jaz pa sem imel nekaj, kar je v zadnjem času prava redkost – mir.

Danes je resnično lep dan.

Ker Živa med enajsto in dvanajsto sploh ni bila zaspana, smo se odpravili še preokvirit sliko. Prejšnji mesec sem jo namreč po nesreči zbil s stene in jo poslal po stopnicah.

Po kratki pustolovščini z neznanim psom in ogledalom, v katerem se je Živa ponovno navdušeno »spoznala«, smo se odpravili še na kosilo.

Danes nama kuhanje preprosto ni bilo usojeno.

Zdaj pa h kosilu

Obiskali smo najino najljubšo restavracijo oziroma lokal s hitro prehrano.

Trenutno imajo grški tematski mesec, zato so na jedilnik dodali gyros in nov burger.

Seveda sva morala preizkusiti novo ponudbo.

Jaz sem naročil gyros, Valentina Protein Burger, Živa pa svojo najljubšo jed na svetu.

Pomfrit.

Valentina nad svojim izborom ni bila najbolj navdušena. Sir je popolnoma preglasil vse druge okuse. Mislim, da bi burgerju koristilo nekaj bolj kislega, kar bi ga nekoliko osvežilo.

Živa je z velikim veseljem grizljala pomfrit.

Jaz pa sem bil nad gyrosom skoraj navdušen.

Edina stvar, ki me je nekoliko zmotila, je bila uporaba tortilje namesto pita kruha.

Vse ostalo je bilo odlično.

Pomfrit v gyrosu je ostal presenetljivo hrustljav in je dodal prijeten kontrast teksturam. Omaka z začimbami je poskrbela za svežino in značilen grški pridih, piščanec pa je – kot običajno – odlično služil kot hvaležna osnova za vse druge okuse.

Ko smo prišli domov, sva bila sicer že precej sita.

A tudi nekoliko požrešna.

Zato sva si privoščila še sladico.

Kot sem omenil že včeraj, sem spekel flan.

Ni mi uspel.

Tekstura je bila nekoliko premehka, skoraj zdrzasta, karamela pa je ostala preveč tekoča.

Okus pa …

Popolnost na žlički.

Bil je ravno prav sladek, da sta vanilja in mleko prišla do izraza.

Pogosto se mi zdi, da so sladice tako sladke, da sladkor popolnoma prekrije vse druge okuse.

Po mojem mnenju mora biti sladica sladka le toliko, da poudari preostale sestavine, ne pa da jih skrije.

To mi je uspelo.

Pravzaprav sem skoraj vesel, da flan ni uspel popolno.

Zdaj imam odličen razlog za popravni izpit.

Nasvidenje jutri!