Ponovljeni ponedeljek: Rižota in cvetačina juha

Ponovljeni ponedeljek

Pa smo spet nazaj. Ravno ko sem mislil, da je viroza za mano, sem staknil novo. Celo noč sem se tresel, kašljal in polnil robce. Ko je Živa šla v vrtec, je Valentino skrbelo, da se bo česa nalezla. Moralo bi jo skrbeti, kaj vse bo Živa prinesla domov.

Večino dopoldneva sva se oba z Valentino trudila počivati. Ker je Živa ostala doma, so bile to bolj pobožne želje. Na srečo se je vsaj okoli enih oglasil moj oče in jo odpeljal na sprehod. Tako sva lahko vsaj v miru skuhala kosilo.

Zdaj pa h kosilu

Kosilo sem začel pripravljati že v nedeljo. Imel sem le en debelejši telečji zrezek, zato sem ga dal marinirati. Tako kot prejšnjič sem v marinado dodal vse, za kar sem sumil, da bi se lahko dobro obneslo. Česen, timijan, kumino, sol, sojino omako, belo vino in balzamični kis.

Za kosilo sem zrezek najprej popekel, nato pa v isti ponvi prepražil korenje in čebulo. Proti koncu sem dodal še česen in pražil, dokler ni zadišal. Nato sem prilil malo marinade, dodal paradižnikovo mezgo in jušno osnovo. Omako sem na majhnem ognju kuhal do kosila.

Nato je kuhinjo prevzela Valentina, ki je skuhala cvetačno juho in jajca za v solato. Za juho ima zdaj že preizkušen recept in vsem nam je dovolj všeč, da vztraja pri njem. Jaz sem pred kosilom skuhal še basmati riž, narezal zrezek in ga dodal omaki. Omako in riž sem zmešal tik pred serviranjem.

Juha je bila kot vedno izvrstna. Valentina je res mojstrica kremnih juh. Rižota me je presenetila. Malo sem se bal, da bo okus soje premočan, a je je bilo ravno prav. Okusi so se zelo lepo povezali in nobeden ni preveč izstopal. Rižoto je pohvalil celo moj oče, ki je ponavadi največji kritik.

Nasvidenje jutri!

Previous
Previous

Trpeči torek: Mesni ravioli v paradižnikovi omaki in bučna juha

Next
Next

Ležerna nedelja: Kremna cvetačna juha in domača pica s piščancem in curry omako