Ležerna nedelja
Današnja noč je bila ponovno nekoliko bolj aktivna. Zala naju je zbudila dvakrat. Očitno bova morala resno razmisliti o uvajanju goste hrane. Videti je, da mleko ne zaleže več. Zaradi moje zgodnje jutranje epizode z Zalo sem dan začel nekoliko pozneje, šele ob osmih. Do takrat je bila Valentina že v polnem zagonu.
Preostanek dneva je bil zelo sproščen. Valentina je dopoldne peljala Mauija na sprehod. Drugače pa vsi, z izjemo Zale, malo kašljamo, a nič hujšega. Kosilo je danes prevzela Valentina, jaz pa sem lahko lenaril.
Vmes smo šli še na volišče in obisk povezali s krajšim družinskim sprehodom. Bil je prav prijeten, imel pa je le eno napako. Oba z Valentino sva si zaželela vroče čokolade. Tako smo zaključili svetli del dneva: midva sva srkala vročo čokolado, Zala mleko, Živa pa kakav. Vsi smo bili zadovoljni.
Zdaj pa h kosilu
Kot sem že napisal, sem bil danes v kuhinji zelo pasiven. Medtem ko sta obe punci spali, sem izpraznil zamrzovalnik za jutrišnji prihod serviserja, pobral in obesil perilo ter guncal Zalo.
Ta čas je Valentina kuhala. Danes smo imeli kremno juho iz cvetače, zeleno solato in nekaj, kar je bilo podobno pici. Za juho je najprej prepražila čebulo, nato dodala česen. Nadaljevala je z začinko, cvetačo, baziliko, kumino in krompirjem, na koncu pa vse skupaj zalila z jušno osnovo in vodo. Zelo preprosto.
Za kvazipico je najprej raztegnila testo in ga nekoliko predpekla. Pekla ga je toliko časa, da so se začeli delati mehurji. Medtem je začinila piščanca s česnom, poprom, kurkumo in soljo ter ga zapekla. Za omako je najprej prepražila cvetačo in česen, dodala baziliko in curry ter zalila z jušno osnovo. Na koncu je vse skupaj še spasirala.
Pico je sestavila po standardnem postopku. Namazala je omako, nanjo položila trakce piščanca in vse skupaj posula z mešanico parmezana in gavde. Nato je pico še nekoliko zapekla. Ne preveč, le toliko, da se je sir stopil.
Moja žena je odlična kuharica. Juha je bila perfektno kremasta in zelo okusna. Pri cvetači se pogosto pojavi grenkoba, a te tokrat nisem zaznal. Čutiti je bilo prijetno sladkobo in perfektno kombinacijo začimb.
Tudi pica ni razočarala. Bila je tako dobra, da smo pojedli vse do zadnjega koščka. Omaka je dodala nekoliko sladkobe in značilen okus karija, piščanec je ostal sočen, kombinacija sirov pa se je perfektno podala k piščancu in omaki. Dejansko menim, da si ta kombinacija zasluži svoje mesto na jedilniku kakšne picerije.
Nasvidenje jutri!