Trpeči torek
Smrkanje, kašljanje in vročina se nadaljujejo. Noč je bila vse prej kot mirna in oba sva se zbujala. Punci tokrat nista imeli nič pri tem. Živa je danes šla nazaj v vrtec in imela sva manjši izziv.
Najprej hoče v vrtec, potem noče v vrtec, nato jo nekako prepričava in spraviva v avto. Med vožnjo Živa izstreli še en protest, a v vrtcu je vse krasno in že se crklja z vzgojiteljico. Prodana duša.
Preostanek dopoldneva sem prespal, nekaj uric pa še popoldne. To je bil najboljši del dneva. Končno sem lahko počival. Za kosilo me je mikal Wolt, a Valentina je bila proti in je tudi skuhala.
Pred kosilom sem še obiskal zdravnika, vendar nisem izvedel nič novega. Izgleda, da sem eno virozo zamenjal za drugo. Užitki so nepopisni.
Zdaj pa h kosilu
Valentina za kuhanje ni imela obilo časa, zato je kupila raviole, polnjene z dušenim mesom in čebulo. Zraven je pripravila še paradižnikovo omako in bučno juho.
Med njenim kuhanjem sem po svojih najboljših močeh oponašal zombija, zato o postopku priprave ne morem veliko napisati. Lahko pa povem, da je v bučno juho namesto kisle smetane dodala sir ABC. Malo za spremembo. Ta sprememba bo ostala enkratna, saj Valentina nad rezultatom ni bila navdušena.
Mene ni motilo. Juha je bila precej bolj slana in kisla kot ponavadi, a tudi moj okus ni bil tako občutljiv kot običajno. Meni je bila zato všeč.
Ravioli v paradižnikovi omaki so bili prav tako okusni. Okus mesa je bil zelo izrazit, paradižnikova omaka pa je poskrbela za lep kontrast. Z obveznim parmezanom, seveda.
Nasvidenje jutri!

