Naporna nedelja
Dan se je danes dobro začel. Zala me je zbudila šele ob sedmih, Živa pa je spala dolgo. Zbudila se je le malo pred Valentino in postelja je ostala suha. Prva zmaga!
Vročine nimam več. Morda imam le za pol stopinje povišano temperaturo, a pri tako majhni razliki je težko reči. Druga zmaga!
Pri zajtrku je bilo mirno. Živa je sicer pojedla bolj malo, a se je lepo vedla. Tretja zmaga!
S temi tremi zmagami sem, vsaj tako je bilo videti, že pokril dnevno kvoto. Že dopoldne pa se je začela veselica. Zala še nikoli ni tako tulila kot danes, Živa pa ji je pri tem z velikim zanosom pomagala.
Živa je Zali nenehno kradla dudo in skakala po njenem stolčku. Večkrat sva morala Zalo reševati pred tem, da bi jo pohodila. Igrače so letele, Živa pa je jokala ob vsaki priložnosti in za vsak mogoč, pa tudi povsem absurden razlog. Edina olajševalna okoliščina je bila, da je jok pospremila z besedami: »Jokam!« Nisva opazila ...
Popoldne se je situacija še stopnjevala. Na koncu je prišlo tako daleč, da je začela metati igrače v naju. Dosegli smo nov mejnik. Danes je prvič, da je Živa dobila po riti.
Zdaj pa h kosilu
Današnje kosilo je bilo skupni projekt. Zadala sva si pripraviti loaded fries oziroma obogaten pečen krompir. Nisva ravno ljubitelja cvrtja, predvsem Valentina nasprotuje temu, da bi nama hiša smrdela po cvrtju.
Valentina je pripravila bučkino juho. Že dolgo je nismo jedli, iz neznanega razloga pa nama bučke še vedno rastejo, kljub nizkim temperaturam.
Najprej je prepražila čebulo, nato pa se lotila dolgotrajnega praženja bučk, vse do karamelizacije. Proti koncu je dodala še česen in po približno tridesetih sekundah vse skupaj zalila z vodo. Dodala je timijan in juho kuhala približno pol ure.
Krompir sva pripravila povsem preprosto. Najprej sva ga malo pokuhala, nato pa premešala s soljo, maslom, timijanom in črno kumino. Postavila sva ga v pečico z ventilacijo, ogreto na 200 stopinj, in pekla približno pol ure.
Za zraven sem pripravil še mesno omako. Najprej sem na maslu prepražil štiri strte stroke česna in vse skupaj zalil s paradižnikovo mezgo. Dodal sem timijan, kumino, mleto papriko, malo dimljene paprike in začinko. Kuhal sem približno deset minut, nato pa dodal še BBQ-omako.
Medtem je Valentina natrgala dušeno meso in ga popekla v ponvi. Nato sva ga dodala omaki in prilila še malo vode.
Kosilo je bilo zelo dobro, malce slabše kot včeraj, a še vedno se nimava nad čim pritoževati. Juha je bila okusna in krepka, z izrazitimi okusi. Krompir je bil hrustljav in se je s precej kislo omako lepo ujel. Pojedli smo vse, kar je običajno najboljša ocena, ki jo lahko dobi kosilo.
Nasvidenje jutri!