Zaležana sobota
Še ena kratka noč je za menoj. Zala se je zbudila ob pol šestih. Dal sem ji dudo in zaspala je nazaj. Do pol sedmih. Jaz pa sem potreboval precej več časa, saj me je napadel kašelj. Po previjanju sem pogledal na kamero in ugotovil, da je tudi Živa že budna. Ura je bila 6.30 ...
Tukaj sem bil primoran sprejeti moralno sporno odločitev. Pustil sem jo v postelji, saj bi takoj, ko bi prišla gor, zbudila Valentino. Živa je marsikaj, tiha pa ni niti slučajno. Iskat sva jo šla šele ob pol osmih, ko je Valentina vstala. Takrat je bilo že prepozno in plenica je popustila.
Preostanek dopoldneva oziroma dneva sem hiberniral. Bil sem na nizkih obratih, vročina pa se vleče že štirinajst dni. Čas je, da s tem zaključim. Naslednji teden bom zdrav. Tako sem se odločil!
Zdaj pa h kosilu
Danes je kuhala Valentina. Moram priznati, da sem imel precej nizka pričakovanja. Ne zato, ker ne bi znala dobro kuhati, ampak zaradi njene utrujenosti. Pričakoval sem, da bo nekaj na hitro vrgla skupaj.
Namesto tega sem dobil pravo malo kulinarično doživetje. Skuhala je juho s cvetačinimi listi in krompirjem, pripravila natrgano govedino s kislo smetano ter pire krompir z bučo.
Za juho je najprej prepražila čebulo, česen in cvetačo. Dodala je še mokro začimbo, krompir in vse skupaj zalila z vodo. Začinila je s kumino.
V pire je dodala majaron, črno kumino, timijan, majonezo ter seveda bučo in krompir. Pri juhi je kumina prišla zelo do izraza, vendar ni bila moteča. Nasprotno, jedi je dala prijetno svežino. To je bila ena najboljših juh zadnjih nekaj tednov.
Pire je bil odličen. Majaron je nekaj običajnega spremenil v nekaj posebnega. Okus je bil povsem drugačen, kot bi pričakoval od pireja. Meso je bilo samo po sebi precej kislo in slano, a hkrati odlična dopolnitev pireja.
Od današnjega kosila se lahko samo učim. Morda bi moral biti pri kuhanju malo bolj len ...
Nasvidenje jutri!
